Svetovni dan prebivalstva

Združeni narodi (ZN) so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja.

Zemlja je danes dom več kot sedmih milijard in sedemsto milijonov prebivalcev, leta 1950 je bilo na Zemlji 2,5 milijarde ljudi. Do konca stoletja naj bi svetovno prebivalstvo po napovedih ZN doseglo 11,2 milijarde.

Po ocenah ZN se sedaj na svetu vsako minuto rodi približno 272 prebivalcev, umre pa jih približno 113. V letu 2020 se bo tako število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov, oziroma skoraj toliko kot je prebivalcev Nemčije.

Mediana svetovnega prebivalstva se vsakih 5 let zviša za skoraj 1 leto

Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta, kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša od 30,5 leta, polovica pa mlajša od 30,5 leta. To je 9 let več kot v 1970, ko je bila mediana starosti 21,5 leta.

Povprečno najmlajše je afriško prebivalstvo, povprečno najstarejše pa evropsko prebivalstvo. V Afriki je mediana starosti 19,7 leta, v Evropi 42,5 leta. Slovenija se z mediano starosti 44,5 leta med državami uvršča na deseto mesto na svetu.

Na prikazanih spremembah od leta 1950 do danes in projekciji prebivalstva do leta 2100 lahko vidimo, da postaja oblika svetovne populacijske piramide čedalje bolj podobna škatli, torej relativno ožja na spodnjem delu in širša na zgornjem, kar je rezultat čedalje daljše povprečne življenjske dobe, nižje umrljivosti otrok in nižanja stopnje rodnosti.

Rodnost po svetu upada

Celotna stopnja rodnosti, tj. povprečno število živorojenih otrok na žensko, je ključna spremenljivka, ki nakazuje razvoj svetovnega prebivalstva. Celotna stopnja rodnosti je na svetovni ravni po podatkih ZN še leta 1966 znašala 5 otrok na žensko. Od takrat se je zmanjšala za polovico in je zdaj že pod 2,5 otroka na žensko. ZN predvidevajo, da se bo do leta 2070 še znižala, na 2,08, po letu 2085 pa naj bi padla pod 2, kar bi potem dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva.

V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja padla na 1,43 otroka na žensko, a se v zadnjih letih rahlo zvišuje (zdaj je 1,61) in do leta 2100 naj bi se po napovedih ZN stabilizirala na 1,77.

Na drugi strani je Afrika, celina z najvišjo celotno stopnjo rodnosti, s 4,44 otroka na žensko, a tudi tam od začetka 80. let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro pada. Srednja ocena ZN napoveduje, da naj bi rodnost do konca 21. stoletja tudi v Afriki padla na 2,14 otroka na žensko.

Slovenija

V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala do leta 2003, ko je bila 1,20 otroka na žensko, od takrat se je počasi višala in v 2019 dosegla vrednost 1,61.

Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih petdesetih letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 370.000 ali za malo več kot petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 50.000.

Po podatkih projekcij prebivalstva EUROPOP2019 naj bi število prebivalcev Slovenje naraščalo še približno do leta 2024, takrat naj bi nas bilo 2.116.000, nato pa je predviden počasen upad. V letu 2060 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev.