Temeljni agregati sektorja država, Slovenija, 1. četrtletje 2020

Primanjkljaj države 739 milijonov EUR (6,6 % BDP)

Država je v prvem četrtletju 2020 ustvarila primanjkljaj v višini 739 milijonov EUR ali 6,6 % BDP; ta je bil predvsem posledica ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi razglasitve epidemije koronavirusne bolezni na območju Republike Slovenije v drugi polovici marca. Omenjeni primanjkljaj je bil za 647 milijonov EUR višji od primanjkljaja v prvem četrtletju 2019. Izdatki pa so se hkrati v prvem četrtletju 2020 povečevali s precej višjo stopnjo kot v istem obdobju 2019; njihova rast je bila 9,5-odstotna. Hkrati so se zmanjšali prihodki države; ti so bili za 3,4 % nižji od prihodkov v istem obdobju prejšnjega leta.

Država je nazadnje ustvarila tako visok primanjkljaj v četrtem četrtletju 2014 (867 milijonov EUR ali 9,1 % BDP).

Nižji davčni prilivi v državni proračun

Skupni prihodki države so v prvem četrtletju 2020 znašali 4.774 milijonov EUR in so bili v primerjavi s prvim četrtletjem 2019 nižji za 3,4 % (168 milijonov EUR). K padcu so največ prispevali nižji davčni prihodki; ti so bili namreč za 10,5 % (253 milijonov EUR) nižji kot v istem četrtletju prejšnjega leta. Prihodki iz socialnih prispevkov pa so se hkrati zaradi še vedno ugodnih razmer na trgu dela povečali, in sicer za 6,5 % (121 milijonov EUR).

Med davčnimi prihodki so se najbolj znižali prilivi iz tekočih davkov na dohodke in premoženje (za 16 %) ter davki na proizvodnjo in uvoz (za 7 %).

Prvi učinki epidemije najbolj vplivali na izdatke za subvencije

Prvo četrtletje 2020 so zaznamovali visoki izdatki države, na kar so dodatno vplivali tudi ukrepi za omilitev posledic gospodarske krize na prebivalstvo in podjetja zaradi epidemije covida-19. V primerjavi z istim obdobjem 2019 so bili skupni izdatki države višji za 9,5 % (479 milijonov EUR); znašali so 5.513 milijonov EUR, kar je največ po četrtem četrtletju 2013.

Država je v prvem četrtletju 2020 še naprej povečevala izdatke za plače (ti so bili za 6,3 % višji kot v prvem četrtletju 2019), socialne prejemke (za 7,9 %), vmesno potrošnjo (za 12,9 %) ter bruto investicije v osnovna sredstva (za 2,1 %).

Izdatke države so zaradi ukrepov države za zajezitev posledic epidemije na področju trga dela in socialnih prispevkov dodatno povečale subvencije na proizvodnjo, in sicer za 163 milijonov EUR.

Izdatke za obresti je država v prvem četrtletju letos zaradi nadaljnjega ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih znižala za 7,6 %.

 

Stanje konsolidiranega bruto dolga države ob koncu prvega četrtletja 2020 znašalo 69,6 % BDP

Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja 2020 znašal 33.413 milijonov EUR ali 69,6 % BDP. V primerjavi s stanjem na koncu četrtega četrtletja 2019 se je povečal za 5,3 % oz. za 1.669 milijonov EUR, od tega zaradi omilitev posledic epidemije za 1.200 milijonov EUR. Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov.

Dolg države na centralni ravni je na koncu prvega četrtletja 2020 znašal 32.771 milijonov EUR ali 68,3 % BDP, na lokalni ravni pa 865 milijonov EUR ali 1,8 % BDP. Dolg skladov socialne varnosti je znašal 0,3 milijone EUR.