Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Nefinančni sektorski računi, Slovenija, 1. četrtletje 2020

Menjava s tujino v 1. četrtletju 2020 nižja, investicije podjetij nižje, varčevanje gospodinjstev višje

Izvoz in uvoz blaga in storitev sta se zmanjšala, presežek v menjavi s tujino pa je ostal visok. Manjša gospodarska aktivnost in ukrepi za blažitev posledic epidemije so povečali primanjkljaj države, nefinančne družbe so poslovale s presežkom, varčevanje gospodinjstev se je okrepilo.

  • 30.6.2020
  • |
  • brez statusa

Celotno gospodarstvo
Celotno gospodarstvo je tudi v prvem četrtletju 2020 ustvarilo visok presežek s tujino: znašal je 928 mio. EUR ali 8,3 % BDP (v prvem četrtletju 2019: 770 mio. EUR ali 6,9 % BDP). Tudi tokrat je bil posledica visokega presežka v menjavi blaga in storitev, ta pa je bil eden najvišjih doslej in je znašal 1.167 mio. EUR ali 10,5 % BDP (v prvem četrtletju 2019: 1.023 mio. EUR ali 9,2 % BDP).
Vrednost blagovne in storitvene menjave pa je tako na izvozni kot uvozni strani v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta padla. Na uvozni strani je bil padec 4,2-odstoten, na izvozni strani pa 2,3-odstoten. S tem se je v menjavi blaga in storitev s tujino končalo dolgo neprekinjeno obdobje rasti, v katerem je gospodarstvo dosegalo tudi dvoštevilčne stopnje rasti. Uvoz blaga in storitev se je sicer nominalno zmanjšal že v prejšnjem četrtletju, na izvozni strani pa moramo kar precej v preteklost, in sicer vse do četrtega četrtletja 2009.

Nefinančne družbe
Nefinančne družbe so v prvem četrtletju 2020 ustvarile presežek v višini 242 mio. EUR ali 2,2 % BDP, medtem ko so v prvem četrtletju 2019 ustvarile primanjkljaj v višini 48 mio. EUR ali 0,4 % BDP. Na prihodkovni strani je k višjemu presežku največ prispevala rast subvencij, ki jim jih je kot del ukrepov za omilitev posledic epidemije koronavirusne bolezni na področju trga dela dodelila država, na izdatkovni strani pa se je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti odrazilo v nižjih davkih in nadaljnjem umirjanje investicijske aktivnosti. Stopnja investiranja (razmerje med bruto investicijami v osnovna sredstva in bruto dodano vrednostjo) je bila v prvem četrtletju 2020 že drugo četrtletje zapored precej nižja kot v istem obdobju prejšnjega leta; bila je 19,9-odstotna (v prvem četrtletju 2019: 22,9-odstotna).

Finančne družbe
Presežek finančnih družb je v prvem četrtletju znašal 32 mio. EUR ali 0,3 % BDP (prvo četrtletje 2019: 7 mio. EUR ali 0,1 % BDP).

Država
Primanjkljaj države je v prvem četrtletju znašal 739 mio. EUR ali 6,6 % BDP (v prvem četrtletju 2019: 92 mio. EUR ali 0,8 % BDP). Posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti so bili nižji davčni prihodki, ki tvorijo velik delež skupnih prihodkov države; slednji so bili za 3,4 % (168 mio. EUR) nižji kot v prvem četrtletju 2019. Izdatki države pa so se, nasprotno, povečali, in sicer za 9,5 % (479 mio. EUR).

Gospodinjstva in NPISG
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je v prvem četrtletju 2020 znašal 7.120 mio. EUR in se je v primerjavi s prvim četrtletjem 2019 nominalno povečal za 4,3 %. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se zmanjšali za 5,3 %; znašali so 5.369 mio. EUR.
Rast razpoložljivega dohodka ob hkratnem zmanjšanju izdatkov za končno potrošnjo se je v prvem četrtletju 2020 odrazila v povečanju bruto varčevanja gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je tako v prvem četrtletju 2020 bila 25,0-odstotna ali za 7,7 odstotne točke višja kot v prvem četrtletju 2019.

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Vir: SURS
Račun odnosov Slovenije s tujino, tekoče cene, Slovenija
I–III 2019IV–VI 2019VII–IX 2019X–XII 2019I–III 2020
mio. EUR
Saldo blaga in storitev1.022,51.205,61.104,61.054,01.167,4
Saldo primarnih dohodkov937,3969,2932,6934,11.094,6
Saldo tekočih transakcij s tujino791,9848,3809,9817,3974,9
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)770,0850,1783,0701,6927,5
Vir: SURS
Temeljni agregati nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
I–III 2019IV–VI 2019VII–IX 2019X–XII 2019I–III 2020
mio. EUR
Nefinančne družbe
Bruto dodana vrednost5.849,06.526,56.669,06.533,75.877,6
Bruto razpoložljivi dohodek1.552,11.625,02.186,71.895,71.688,3
Bruto varčevanje1.552,11.625,02.186,71.895,71.688,3
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-47,725,5288,0309,3242,0
Finančne družbe
Bruto dodana vrednost389,1346,3423,6386,6388,5
Bruto razpoložljivi dohodek85,3-264,4111,632,485,4
Bruto varčevanje59,1-293,759,7-22,849,6
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)7,3-318,824,8-70,732,4
Država
Bruto dodana vrednost1.631,71.704,21.653,51.702,31.729,4
Bruto razpoložljivi dohodek2.449,72.753,92.715,12.906,42.060,7
Bruto varčevanje282,6510,5501,4684,4-302,0
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-91,691,1115,1145,8-738,9
Gospodinjstva in NPISG
Bruto dodana vrednost1.878,62.049,12.066,12.073,11.872,1
Bruto razpoložljivi dohodek6.824,87.625,77.079,57.234,47.119,6
Bruto varčevanje1.183,31.453,6790,4750,01.786,7
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)902,01.052,3355,1317,21.392,0
Celotno gospodarstvo
Bruto dodana vrednost9.748,410.626,110.812,210.695,79.867,6
Bruto razpoložljivi dohodek10.912,011.740,212.092,912.068,910.954,0
Bruto varčevanje3.077,13.295,43.538,23.307,33.222,5
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)770,0850,1783,0701,6927,5
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

Izračun podatkov sektorskih računov temelji na številnih statističnih in administrativnih podatkovnih virih. Zaradi posledic epidemije so nekateri podatkovni viri lahko manj kakovostni in manj zanesljivi kot običajno, to pa je lahko vzrok tudi za slabšo kakovost ocen in za morebitne večje revizije.

Zaradi razlik v revizijskih politikah in datumih objavljanja podatkov se lahko podatki iz sektorskih računov in podatki iz drugih področij nacionalnih računov nekoliko razlikujejo. Neskladja so prehodne narave; v skladu z revizijsko politiko jih namreč odpravimo oz. razlike uskladimo med pripravljanjem podatkov, ki jih objavimo v septembru. 

Kadar v tej objavi govorimo o gospodinjstvih, mislimo s tem na sektor gospodinjstva in na sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), skupaj. Podatki so namreč na razpolago le za oba omenjena sektorja skupaj. Vpliv vrednosti podatkov za NPISG na skupno vrednost je majhen in običajno zanemarljiv.

Vsi podatki so izraženi v nominalnih in nedesezoniranih vrednostih.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.