Tehnične težave, ki smo jih imeli v petek, 14. 8. 2020, smo uspešno rešili. Vse napovedane objave podatkov smo že objavili v podatkovni bazi SiStat. Hvala za razumevanje.

Svetovni dan varstva okolja

Biotska raznovrstnost – kaj lahko v zvezi s tem ob svetovnem dnevu varstva okolja pove uradna statistika?

Letošnji svetovni dan varstva okolja, že 46. po vrsti, namenja glavno pozornost biotski raznovrstnosti oz. biodiverziteti. Hrana, zrak, voda in podnebje niso pomembni dejavniki samo za preživetje človeka, temveč tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. O tem lahko marsikaj pove tudi statistika. 

  • 2.6.2020
  • |
  • brez statusa

Gozd in kmetijska zemljišča

58 % ozemlja Slovenije so gozdovi, 24 % pa kmetijska zemljišča. 

V slovenskih gozdovih je bilo v 2018 posekanega za okoli 6 milijonov m3 lesa, od tega 72 % iglavcev in 28 % listavcev. Sicer v slovenskih gozdovih glede na delež v lesni zalogi prevladujejo listavci (55 %). Več o slovenskih gozdovih lahko preberete tukaj.

Kmetijska zemljišča v uporabi v Sloveniji so v 2019 obsegala skupaj skoraj 480.000 hektarjev. 58 % te površine so bili trajni travniki in pašniki (upoštevani so tudi skupni travniki in pašniki), 36 % njive, 6 % pa trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.). Kmetijska zemljišča so zelo pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij.

Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami malo kmetijskih zemljišč na prebivalca (v 2019: 0,23 ha/preb.; povprečje v celotni EU-28 v 2016: 0,35 ha/preb.). Na teh zemljiščih pa se pogosto prideluje krma za živali. V 2019 so se v Sloveniji na več kot polovici površine vseh njiv sejala žita (upoštevana je tudi koruza za zrnje), na kar tretjini njiv pa zelena krma.

Približno polovica vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji je bila v 2018 gnojena z mineralnimi gnojili, desetina pa je bila obdelovana ekološko. Spodbudno je, da se delež prvih zmanjšuje, delež drugih pa povečuje.


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Hrana

Proizvodnja oz. pridelava hrane lahko močno vpliva na okolje. Pomislimo na vse pridelovalne površine, ki se obdelujejo s pesticidi, na porabljena gnojila, vodo, energijo itd.

Na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji smo v 2018 med drugim količinsko pridelali za 41 % vse v tem letu porabljene zelenjave in za 61 % količine vsega porabljenega svežega sadja ter priredili za 81 % količine vsega porabljenega mesa.
Prebivalec Slovenije je v 2018 pojedel med drugim povprečno 111 kg zelenjave, 88 kg svežega sadja in 93 kg mesa. Poraba zelenjave in sadja se v zadnjih letih sicer povečuje, poraba mesa pa upada.

Preostali del omenjenih pridelkov, ki smo jih pojedli, je bilo treba pripeljati iz tujine, kar je dodatno obremenilo okolje. Slovenija je v 2018 uvozila 213.000 ton svežega sadja, 166.000 ton zelenjave in 114.000 ton mesa.
 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Organizmi

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je med drugim pomembno ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire ter varovati in obnavljati kopenske ekosisteme, spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč.

Slovenski ribiči so v 2018 ulovili okoli 126 ton svežih ribiških proizvodov. Skupna masa ulova je bila za skoraj 2 % manjša od mase ulova v 2017. Morski gospodarski ulov v Sloveniji upada že štiri zaporedna leta, v zadnjih desetih letih pa se je zmanjšal za več kot 80 %.

Eden od kazalnikov kopenske biotske raznovrstnosti so tudi vrste ptic. Indeks ptic kmetijske krajine je eden od kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja in meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Indeks ptic kmetijske krajine je v 2018 znašal 78 kar je za 2 % več kot v 2017 in hkrati za 22 % manj kot v 2008.

Pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti imajo tudi čebele. Po zadnjih podatkih se v Sloveniji tako število čebelarjev kot število panjev povečujeta. Več o tem lahko preberete tukaj.  

 

Voda

Količina razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca je bila v Sloveniji v 2018 za skoraj 13 % večja kot v 2017. Na porabo vode močno vplivajo podnebne spremembe. Eden od načinov prilagajanja podnebnim spremembam je tudi namakanje.

V 2019 je bilo v Sloveniji namakanih 3.152 hektarjev zemljišč. 64 % te površine so bile njive in vrtovi, 17 % sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 8 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 7 % smučišča (zasneževanje) in 4 % rastlinjaki, travniki in vinogradi. 73 % vse vode za namakanje je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 11 % iz podtalnice, 10 % iz tekočih voda, 6 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov.

Na vodne ekosisteme in s tem na biotsko raznovrstnost slabo vpliva odpadna voda, ki se neprečiščena vrača v okolje. Največji delež neprečiščene odpadne vode iz javnega kanalizacijskega omrežja so v 2018 spustili v okolje v osrednjeslovenski statistični regiji.



Odpadki

Poleg odpadne vode so veliko breme za okolje odpadki, posebno tisti, ki končajo na odlagališčih.

Na odlagališča odpadkov v Sloveniji je bilo v 2018 odloženih 157.000 ton vseh vrst odpadkov, kar je bilo 2 % v 2018 v Sloveniji nastalih odpadkov. Med odloženimi odpadki je bilo 36 % mešanih in drugih komunalnih odpadkov, 30 % ostankov po mehansko-biološki obdelavi odpadkov, 16 % gradbenih odpadkov, 11 % odpadkov iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja. Druge vrste odpadkov so se odlagale v manjših količinah.

Odpadki so v Sloveniji v 2018 k skupni količini emisij toplogrednih plinov prispevali 2,5 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Zrak

Ne samo odpadki, tudi oskrba z energijo, promet, kmetijstvo, industrija ter druge dejavnosti močno obremenjujejo zrak, ki ga dihamo. Statistični podatki razkrijejo marsikaj:  

  • tretjino vse električne energije proizvedemo v Sloveniji v termoelektrarnah na fosilna goriva. Posledica: 32 % (v 2017) emisij CO2 izhaja iz dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro;  
  • 39 % (v 2018) energije pridobijo gospodinjstva iz lesnih goriv, in to tudi v individualnih kuriščih, ki so velik vir emisij trdnih delcev; 70 % (v 2017) emisij delcev PM10 spustijo v zrak prav gospodinjstva;
  • osebni avto ima vsak drugi prebivalec Slovenije (v 2019);
  • 68 % vseh naših dnevnih poti opravimo (v 2018) z osebnim avtom, v katerem se vozita povprečno manj kot dve osebi.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.