Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Popis vrtnarstva, Slovenija, 2019

Tržni pridelavi zelenjadnic namenjene v 2019 za 54 % več površine kot v 2016

V 2019 se je s tržnim vrtnarstvom (poleg pridelave zelenjadnic, še drugi vrtnarski pridelki) ukvarjalo za 30 % več pridelovalcev, to dejavnost pa so opravljali na kar 38 % večji površini kot v 2016. Najbolj se je povečala površina, zasajena z zelenjadnicami, za skoraj 1.000 hektarjev.

  • 15.5.2020
  • |
  • končni podatki

V letu 2019 je največ površin, namenjenih za tržno vrtnarsko pridelavo, ležalo v kohezijski regiji vzhodna Slovenija

V triletnem raziskovanju Popis tržnega vrtnarstva zbiramo podatke o tržni pridelavi jagod, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin, sadik zelenjadnic, jagod in poljščin, semen krmnih rastlin in zelenjadnic ter zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin. 
Primerjava zadnjih podatkov o površini, namenjeni tržnemu vrtnarstvu po statističnih regijah, s podatki iz leta 2016 pokaže precej sprememb. Najbolj se je povečala površina, namenjena tržnemu vrtnarstvu v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, kjer se je v letu 2019 nahajalo skoraj dve tretjini vse vrtnarske pridelave (2.252 ha). Površina se je povečala za skoraj polovico, število pridelovalcev pa za 36 %. V kohezijski regiji vzhodna Slovenija se je največ površin nahajalo v pomurski (957 ha) in podravski (622 ha) statistični regiji, sledile so posavska (275 ha), jugovzhodna Slovenija (187 ha) in savinjska regija (162 ha). V preostalih statističnih regijah znotraj kohezijske regije vzhodna Slovenija pridelava ni bila tako izrazita.
V kohezijski regiji zahodna Slovenija sta po površini prevladovali osrednjeslovenska (512 ha) in gorenjska (400 ha) statistična regija. Več kot četrtina pridelave skupaj v kohezijski regiji vzhodna Slovenija se je nahajala v goriški (skoraj 200 ha) in obalno-kraški statistični regiji (126 ha). 

Največ površin namenjenih zelenjadnicam

Zelenjadnicam je bilo v letu 2019 namenjenih 2.826 hektarjev osnovne površine. Skupaj so zavzemale 81 % vseh površin namenjenih tržnemu vrtnarstvu. V primerjavi z letom 2016 se je skupna površina povečala za 54 %, število pridelovalcev pa za četrtino. Vsak tržni pridelovalec zelenjave je v letu 2019 gojil zelenjavo na površini, veliki povprečno 1,8 hektarja, ali na 23 % večji površini kot v letu 2016. Ker se je ista površina zaradi zaporednih setev uporabljala večkrat, je pridelovalna površina, namenjena tržni pridelavi zelenjadnic, obsegala 3.488 hektarjev.

Najizraziteje so se povečale površine, zasajene s korenovkami in gomoljnicami ter solatnicami

Struktura nam pokaže, da so največja skupina zelenjadnic v 2019 bile korenovke in gomoljnice. Skupaj smo jih pridelovali na kar 1.029 hektarjih, kar je za 131 % več kot v letu 2016. Več kot polovico je predstavljala repa za kisanje. Skupaj je bila posejana na 630 hektarjih površin, kar je več kot petkrat večja površina v primerjavi z letom 2016, ko smo jo pridelovali na 116 hektarjih.
Solatnice so bile druga najbolj pogosta skupina zelenjadnic. Skupaj smo jih pridelovali na 623 hektarjih. Površina, posejana z radičem, se je podvojila v primerjavi z letom 2016. Pridelovali smo ga na 313 hektarjih. Vseh vrst solate smo pridelovali na 26 % večji površini kot leta 2016; na 240 hektarjih.
Tudi pri stročnicah za prehrano ljudi smo zabeležili povečanje površine, na kateri jih gojijo. Pri grahu za sveže zrnje je bila z njim obdelana površina večja za skoraj sedemkrat; v letu 2019 smo ga pridelovali na 73 hektarjih. Fižol za stročje smo pridelovali na 85 hektarjih, od katerih je bilo 63 hektarjev (73 % te površine) namenjenih nizkim sortam.
Pri plodovkah smo zaznali največje povečanje površine z bučkami in drugimi jedilnimi bučami. Posejane so bile na 174 hektarjih ali za 143 % večji površini kot v letu 2016. Površina preostalih plodovk se ni spremenila v tolikšnem obsegu.
Med drugimi zelenjadnicami se je najbolj spremenila velikost površine, posajene s šparglji, ki se je povečala s 50 hektarjev v 2016 na 164 hektarjev v 2019. Skoraj z vse površine, namenjene gojitvi špargljev, so se pobirali zeleni šparglji, beljeni (beluši) pa so bili pobrani na le 0,9 hektarja (okoli 0,5 % vse površine).

Pridelave cvetja in okrasnih rastlin vse manj

Cvetje in okrasne rastline je v letu 2019 pridelovalo 255 pridelovalcev. Na referenčni datum raziskovanja (1. 6. 2019) pa je osnovno površino obdelovalo 250 pridelovalcev. Skupaj so cvetje pridelovali na 97 hektarjih, kar je za 24 % manjša površina kot v letu 2016. Upad tržne površine smo zaznali pri skoraj vseh kategorijah cvetja, razen pri rezanem cvetju. Najbolj se je zmanjšala površina, namenjena večletnim in lesnatim rastlinam, kamor se uvrščajo tudi okrasne drevesnice; v letu 2019 so jih pridelovali na 79 hektarjih.

Tržno vrtnarstvo, Slovenija
Osnovna površinaKmetijska gospodarstva
haindeksšteviloindeks
201620192019
2016
201620192019
2016
Skupaj2.531,93.488,0137,81.6632.155129,6
  jagode98,5108,3109,9244289118,4
  zelenjadnice1.835,52.825,5153,91.2641.584125,3
  cvetje in okrasne rastline130,596,573,927925089,6
  sadike zelenjadnic, jagod in poljščin20,935,0167,522218382,4
  semena krmnih rastlin in zelenjadnic362,5293,681,0373286,5
  zelišča, dišavnice in zdravilne rastline84,1129,1153,5262356135,9
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Število pridelovalcev po posameznih kategorijah med osnovno in pridelovalno površino lahko nekoliko odstopa, saj nekateri na referenčni datum raziskovanja niso pridelovali vrtnarskih pridelkov, so jih pa pred tem datumom ali po tem datumu (1. 6. 2019).
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.