Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2019/2020

Prvič po desetih letih spet več študentov kot v prejšnjem študijskem letu 

V študijskem letu 2019/20 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 76.728 študentov, 1 % več kot v prejšnjem študijskem letu. Zadnjih devet let je število študentov vztrajno padalo, v povprečju za več kot 4.320 na študijsko leto. Lani je bilo študentov 75.991, kar je skoraj 39.000 manj kot pred desetimi leti. V letošnjem študijskem letu pa je bilo študentov spet več kot prejšnje leto. Število študentov je najopazneje zraslo med doktorskimi študenti (za 7 %) in študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja (za 3,2 %).




V višje strokovno izobraževanje se je v študijskem letu 2019/20 vpisalo 10.662 študentov, ki so predstavljali 14 % vseh študentov.

V visokošolske študijske programe je bilo vpisanih 66.066 študentov. Skoraj dve tretjini (63,5 %) visokošolskih študentov je bilo vpisanih v programe 1. stopnje (19.696 v strokovne in 22.237 v univerzitetne programe). V magistrske študijske programe je bilo vpisanih 31,5 % visokošolskih študentov (4.368 v enovite magistrske programe in 16.459 v magistrske programe po končani 1. stopnji). Doktorski študenti pa so predstavljali 5 % vseh visokošolskih študentov.


15.000 študentov prvič na visokošolskem študiju

Kljub hitremu upadu števila študentov v zadnjem desetletju pa število novincev (tj. prvič vpisanih v prvi letnik) v visokošolskem izobraževanju v istem obdobju ni bistveno upadlo. Od študijskega leta 2011/12 se je gibalo med 14.000 in 15.000. V študijskem letu 2019/20 se je v prvi letnik izobraževanja za pridobitev prve visokošolske diplome prvič vpisalo 14.988 študentov, kar je približno 2,4 % več kot v prejšnjem študijskem letu (14.618). 

Za visokošolski strokovni študij se je v letošnjem študijskem letu odločilo 6.673 novincev. Večina (79 %) od teh jih je pred tem pridobilo srednjo strokovno izobrazbo. Univerzitetni ali enovit magistrski študij pa je izbralo 8.315 novih študentov, večina (84 %) s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo.

Večina novincev (62 %) je bilo starih 19 let. Desetina novincev je bilo starejših od 22 let, 370 med njimi je imelo 30 let ali več.


Izobraževalne znanosti in zdravstvo še vedno »ženski« področji, IKT ter tehnika pa »moški« 

V študijskem letu 2019/20 je bilo največ študentov vpisanih v študijske programe s področja tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (18,6 %), področja poslovne in upravne vede, pravo (18,5 %) ter področja zdravstvo in socialna varnost (13,5 %). Najmanj študentov študira na področju kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (2,9 %) ter področju informacijske in komunikacijske tehnologije (5,6 %).




Med vsemi študenti je več žensk (57,3 %). Te številčno prevladujejo na večini področij izobraževanja. Še posebej »ženski« področji sta področje izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, kjer je žensk med študenti skoraj 88 %, in področje zdravstvo in socialna varnost, kjer je študentk 77 %. Moški pa so v večini na dveh področjih: informacijske in komunikacijske tehnologije (83 %) in pa tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 %).


Povprečni študent star skoraj 24 let

Študenti terciarnega izobraževanja so bili v študijskem letu 2019/20 v povprečju stari 23,9 leta. Najmlajši so bili študenti visokošolskega univerzitetnega študija, v povprečju so bili stari 21 let. Študenti visokošolskega strokovnega študija so bili v povprečju 2 leti starejši (23,3 leta), študenti višjega strokovnega izobraževanja pa skoraj 5 let (24,9 leta). Študenti na magistrskem študiju so bili v povprečju stari 26,5 leta, doktorski študenti pa 33,1 leta.

Razlika v starostni strukturi je bila velika tudi med rednimi in izrednimi študenti. Povprečna starost vseh rednih študentov je bila 22,3 leta, izrednih pa 7 let več (29,3 leta).


Več mobilnih študentov kot v prejšnjem letu 

Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2019/20 je bilo 5.974 ali 7,8 % mobilnih študentov, tj. študentov s stalnim prebivališčem v tujini, in to iz več kot 100 različnih držav. Podobno kot v prejšnjih študijskih letih jih je bilo več kot polovica iz držav bivše Jugoslavije (3.506), nekaj več kot četrtina iz držav EU (1.667), preostali pa iz drugih držav (801). V primerjavi s predhodnim študijskim letom se je število mobilnih študentov povečalo za 17,8 %, njihov delež med vsemi študenti terciarnega izobraževanja pa za 1,2 odstotne točke.