Praznik dela

Prvi maj, praznik dela, v 2020 nekoliko drugačen kot običajno

Razmere na trgu dela v Sloveniji so bile v letu 2019 zelo dobre, stopnja brezposelnosti je bila ena najnižjih, število delovno aktivnih precej visoko. S pojavom koronavirusa pa so se pričakovanja glede zaposlovanja in brezposelnosti močno poslabšala.

  • 24.4.2020
  • |
  • brez statusa
Leto 2019 je bilo v Sloveniji z vidika trga dela eno najboljših. Stopnja anketne brezposelnosti je bila namreč konec tega leta najnižja, odkar jo merimo, tj. od leta 1993; bila je 4,0-odstotna. Delovno aktivnih (tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj) je bilo konec leta 2019 več kot 900.000; od tega je bilo skoraj 93.000 samozaposlenih. Približno 18 % delovno aktivnih je delo včasih ali občasno opravljalo doma. Približno polovica se je na delo vozila v drugo občino. Približno 20.000 jih je na delo hodilo v Italijo ali Avstrijo. 

Razmere na trgu dela v 2020 zelo verjetno slabše kot v 2019 


Podatki o razmerah na trgu dela za leto 2020 bodo verjetno precej drugačni. Pričakujemo lahko, da bo v 2020 stopnja brezposelnosti višja, število delovno aktivnih pa nižje. Nižje bo tudi število dnevnih migrantov, delež tistih, ki delajo doma, pa bo višji. Tudi položaj dnevnih migrantov, ki delajo v tujini, je negotov. Več o spremembah na trgu dela, ki jih je povzročil novi koronavirus, bomo lahko poročali v naših prihodnjih objavah. 

Trenutno je veliko delovno aktivnih na čakanju na delo. Nekaj jih dela od doma. Nekatere dejavnosti so popolnoma zastale, nekatere delujejo okrnjeno. Na drugi strani pa so dejavnosti in v njih delovno aktivni, ki skrbijo, da naša življenja potekajo približno normalno. Spodaj prikazujemo število delovno aktivnih v nekaterih poklicnih skupinah, ki smo jim v tem času, ko zaradi znanih razmer ostajamo doma, lahko še posebno hvaležni. Pri navajanju poklicnih skupin zaradi lažje berljivosti uporabljamo samo nevtralno moško obliko, ki pa zajema tako ženske kot moške.



Delovne migracije in delovna mobilnost

Ob koncu leta 2019 je več kot polovica delovno aktivnih oseb, brez kmetov (53,1 % ali 468.600) iz kraja bivališča odhajala na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami v obeh smereh je bila najbolj obremenjena občina Ljubljana: vsak dan je v to občino prihajalo na delo skoraj 130.000 delovno aktivnih iz drugih občin, nekaj več kot 23.000 delovno aktivnih prebivalcev te občine pa je odhajalo na delo v drugo občino. Občini Ljubljana so po številu delovnih migrantov sledile občine Maribor (s sicer trikrat manjšim številom migracij ali okoli 46.000), Celje (28.000), Kranj (26.100) in Koper (nekaj več kot 18.500).

Osebni avtomobil - najpogostejše prevozno sredstvo

V letu 2017 so prebivalci Slovenije (15–84 let) na svojih poteh zaradi dela večinoma uporabili osebni avtomobil (80 % poti) – ali kot vozniki ali kot sopotniki, na 8 % poti so šli peš, na 4 % poti so uporabili avtobus ali kolo, na manj kot 1 % poti pa so prebivalci za glavno prevozno sredstvo za pot zaradi dela uporabili vlak. Prebivalci, ki so se na pot odpravili zaradi dela, so dnevno v povprečju za te poti porabili 44 minut, povprečna razdalja na prebivalca pa je znašala 32 km. Za pot z dela in na delo so tako vsi skupaj v enem dnevu porabili skupno 261.827 ur, kar je skoraj 10.909 dni ali skoraj 30 let, prevozili pa so 11.591.425 kilometrov, kar je toliko, kot če bi 289-krat obkrožili Zemljo po Ekvatorju.

In kdaj se najpogosteje odpravimo na pot zaradi dela? Na to vprašanje nam lahko poleg vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih kolon odgovorijo tudi podatki, ki smo jih v letu 2017 zbirali v raziskovanju o dnevni mobilnosti potnikov. Zjutraj se je največ poti zaradi dela začelo med 6. in 7. uro (15,5 %), popoldne pa med 15. in 16. uro (10,3 %).



Delovno aktivni in zdravje


Kako bodo posledice novega koronavirusa vplivale na delovno aktivne prebivalce Slovenije in na njihovo zdravje, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih in letih. Gotovo pa te posledice pri zaposlenih  ne bodo enake kot pri samozaposlenih. Tudi v bolj »normalnih« razmerah se omenjeni skupini delovno aktivnih z vidika zdravja precej razlikujeta. 

V letu 2017 je bilo med samozaposlenimi 28 % takih, ki pri svojem delu niso imeli nobenih težav. Med preostalimi, ki pa so imeli kakšne težave, je bila najpogostejša težava izpad prihodka v primeru bolezni (navedlo jo je 27 % samozaposlenih). Ali se ta težava odraža tudi drugje in kako se po dejavnikih zdravja razlikujejo zaposleni in samozaposleni, prikazujejo podatki v spodnjem grafikonu.



S svojim splošnim zdravstvenim stanjem so bolj zadovoljni zaposleni kot samozaposleni. Kljub temu je delež tistih, ki v enem letu niso nikoli obiskali zdravnika, znatno večji med samozaposlenimi. To še posebno velja za obisk splošnega oziroma osebnega zdravnika, v manjši meri pa tudi za obisk specialista in zobozdravnika ali ortodonta. 

V letu 2016 so bolniške odsotnosti pri osebah, ki so bile zaposlene pri pravnih osebah (v podjetjih, družbah, zavodih), predstavljaje 3,9 % njihovega razpoložljivega delovnega časa, pri tistih, ki so bile zaposlene pri fizičnih osebah (npr. pri samostojnih podjetnikih), pa 2,5 % delovnega časa. Zaposleni pri pravnih osebah so imeli več bolniških odsotnosti do 30 dni (v breme delodajalca), več bolniških nad 30 dni (v breme drugih organizacij) in več drugih odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov (npr. krvodajalstvo, nega ožjega družinskega člana ipd.) kot zaposleni pri fizičnih osebah. 

Dopust in prosti čas


Eden od dejavnikov, ki gotovo vpliva tudi na zdravje in dobro počutje, je zadostna količina prostega časa in dopusta. Zaposleni pri pravnih osebah so v 2016 za dopust porabili 10,8 % delovnega časa, zaposleni pri registriranih fizičnih osebah pa 8,7 % delovnega časa, pri čemer so v podatek o dopustu zajete ure letnega dopusta in izrednega dopusta (oboje v breme delodajalca) ter ure starševskega dopusta (v breme drugih organizacij). Prav pri zadnjem je razlika največja. Za starševski dopust so zaposleni pri registriranih fizičnih osebah porabili 0,6 % delovnega časa, zaposleni pri pravnih osebah pa dvakrat več, 1,2 % delovnega časa. 

Zadovoljstvo z dolžino prostega časa so zaposleni v 2018 ocenili z oceno 6,8 (od 10 možnih), samozaposleni pa s 6,2. Vseeno pa so oboji, zaposleni in samozaposleni, kljub nekaterim razlikam na splošno enako zadovoljni tako s svojo službo kot s svojim življenjem.

Kakšni so obeti?

Omenili smo že, da so bile razmere na trgu dela v 2019 dobre. Pričakovanja glede zaposlovanja in brezposelnosti so se s pojavom novega koronavirusa v Sloveniji močno poslabšala. V aprilu 2020 pa je zmanjšanje zaposlovanja pričakovalo 45 % podjetij v predelovalnih dejavnostih, 24 % podjetij v trgovini na drobno, 39 % podjetij v storitvenih dejavnostih in 20 % podjetij v gradbeništvu. Na drugi strani pričakuje povečanje brezposelnosti kar 87 % slovenskih potrošnikov.


Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.