Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Delovno aktivno prebivalstvo

Kako so delovno aktivni v izpostavljenih poklicnih skupinah razporejeni po občinah?

Konec decembra 2019 je v Sloveniji po podatkih statističnega raziskovanja Delovno aktivno prebivalstvo vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino, skoraj 18 % delovno aktivnih pa je včasih ali običajno opravljalo svoje delo doma.

  • 17.4.2020
  • |
  • brez statusa

Konec decembra 2019 je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega raziskovanja Delovno aktivno prebivalstvo približno 901.500 delovno aktivnih oseb, od tega je bilo samozaposlenih približno 92.900 (10,3 %). Vsaka druga delovno aktivna oseba je odhajala na delo v drugo občino, skoraj 18 % delovno aktivnih pa je včasih ali običajno opravljalo svoje delo doma.

Ker trenutno zaradi izrednih razmer v državi številne delovno aktivne osebe opravljajo delo tudi od doma, medtem ko nekateri drugi še vedno odhajajo v službo, smo pregledali, kako so prostorsko, po občinah delovnega mesta, razporejene delovno aktivne osebe, ki delajo v trenutnih razmerah v nekaterih od najbolj izpostavljenih poklicnih skupin.

Pri navajanju poklicnih skupin zaradi lažje berljivosti uporabljamo samo nevtralno moško obliko, ki pa zajema tako ženske kot moške.


Zdravniki

Zdravniki delajo v zdravstvenih ustanovah, vendar po podatkih statističnega raziskovanja Delovno aktivno prebivalstvo konec leta 2019 v več kot polovici (53 %) občin ni bilo ustanove, ki bi zaposlovala zdravnika specialista splošne medicine. Vendar to ne pomeni, da toliko občin splošnega zdravnika nikoli nima na razpolago, saj nekateri nudijo zdravstvene storitve enkrat ali dvakrat na teden tudi v sosednjih občinah. Največ zdravnikov (tako specialistov splošne medicine kot drugih specialistov) je bilo v mestnih občinah Ljubljana in Maribor, ki imata med drugimi zdravstvenimi ustanovami tudi univerzitetna klinična centra, in sicer jih je bilo v Ljubljani približno 2.100 (32 % vseh zdravnikov), v Mariboru pa približno 940 (14 %).

Zdravniki so med delovno aktivnimi, ki so najbolj izpostavljeni koronavirusu, saj so v neposrednem stiku z okuženimi in obolelimi. Več kot tretjina zdravnikov (35 %) je bilo starih 50 let ali več, nekaj več kot 5 % pa jih je bilo starih 65 let ali več. 36,5 % je bilo zdravnikov, 63,5 % pa zdravnic.


Strokovnjaki za zdravstveno in babiško nego ter strokovni sodelavci za zdravstveno in babiško nego

Strokovnjaki ter strokovni sodelavci za zdravstveno in babiško nego so virusu prav tako izpostavljeni kot zdravniki, saj so veliko časa v stiku z okuženimi in obolelimi, ki so hospitalizirani.

V teh dveh poklicnih skupinah so prevladovale ženske, saj je bilo konec leta 2019 med strokovnjaki 87,5 % žensk in 12,5 % moških, med strokovnimi sodelavci pa 82,5 % žensk in 17,5 % moških. Tako kot velja za zdravnike, je največ moških in žensk z navedenimi poklici delalo v mestnih občinah Ljubljana in Maribor, in sicer približno 3.200 (33 %) strokovnjakov v Ljubljani in približno 1.200 (12,6 %) v Mariboru ter približno 3.200 (25,8 %) strokovnih sodelavcev v Ljubljani in približno 1.300 (11,3 %) v Mariboru.


Prodajalci v trgovinah

Čeprav ima vsaj eno trgovino vsaka od 212 slovenskih občin, v administrativnih virih za štiri (Hodoš, Kobilje, Osilnica in Ribnica na Pohorju) ne najdemo zapisov o delovno aktivnih osebah, ki opravljajo delo v poklicni skupini prodajalci v trgovinah. To običajno pomeni, da so zaposlene osebe, ki na teh lokacijah dejansko delajo, njihovi delodajalci v zavarovanje prijavili na drugi lokaciji dela, praviloma na sedežu podjetja. Konec leta 2019 je bilo daleč največ zaposlenih prodajalcev v trgovinah v mestni občni Ljubljani, skoraj 11.000, sledile pa so mestne občine Maribor (približno 3.700), Celje (približno 1.800), Koper (skoraj 1.500), Kranj (več kot 1.300) in preostale občine.

Tudi prodajalci v trgovinah prihajajo v neposredni stik s potencialno okuženimi. Med njimi je bila skoraj četrtina (23,4 %) starih 50 let ali več.


Gasilci

Po podatkih Gasilske zveze Slovenije je v Sloveniji konec leta 2017 bilo kar 1.299 prostovoljnih gasilskih društev in 42 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki so bila povezana v 120 gasilskih zvez. V njih je bilo včlanjenih 162.464 prostovoljnih gasilcev in 111 poklicnih gasilcev. Povedano drugače, v Sloveniji je konec leta 2017 skoraj vsak 13. Slovenec bil član gasilske organizacije.

Delovno aktivnih oseb, ki so opravljale poklic gasilca, je mnogo manj (konec leta 2019 jih je bilo 1.089). Ker je v veliki večini občin število organizacij, ki jih zaposlujejo, zelo nizko, ne moremo zagotoviti ustrezne ravni statistične zaupnosti, ki bi omogočila prikaz teh oseb na ravni občin.


Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev

V vseh slovenskih občinah, razen v štirih (Šalovci, Kobilje, Grad in Hodoš), delajo delovno aktivne osebe v poklicni skupini vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev; ti skrbijo tudi za oskrbo trgovin z živili in drugimi izdelki. Konec leta 2019 je bilo približno 8 % od njih samozaposlenih, 92 % pa zaposlenih (od tega 84 % pri pravnih osebah in 16 % pri fizičnih osebah). Med njimi je bilo 142 (0,5 %) žensk.


Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki

Tudi čistilci, strežniki ter gospodinjski pomočniki so konec leta 2019 delali v skoraj vseh slovenskih občinah, razen v treh (Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Velika Polana). Tudi v tej poklicni skupini so prevladovale ženske, saj je bilo med njimi 7 % moških, 93 % pa je bilo žensk.


Samozaposleni

Konec leta 2019 je bilo med samozaposlenimi približno 66.600 (71,7 %) samostojnih podjetnikov posameznikov, približno 6.600 (9,9 %) oseb, ki so opravljale poklicno dejavnost, in približno 19.700 (29,5 %) kmetov. Dve tretjini sta bili moških, ena tretjina pa žensk.
Največ samozaposlenih je svoje delo opravljalo v naslednjih desetih poklicnih skupinah:
- kmetovalci na mešanih kmetijah (13,3 % vseh samozaposlenih; od tega 72,6 % moških in 27,4 % žensk),
- živinorejci (3,3 % samozaposlenih; 75,5 % moških in 24,5 % žensk),
- frizerji (2,9 % samozaposlenih; 10,7 % moških in 89,3 % žensk),
- trgovci v lastnih trgovinah (2,4 % samozaposlenih; 48,4 % moških in 51,6 % žensk),
- natakarji (2,4 % samozaposlenih; 41,8 % moških in 58,2 % žensk),
- vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (2,4 % samozaposlenih; 99,4 % moških in 0,6 % žensk),
- komercialni zastopniki za prodajo ipd. (1,9 % samozaposlenih; 67,1 % moških in 32,9 % žensk),
- mizarji (1,9 % samozaposlenih; 98,8 % moških in 1,2 % žensk),
- kozmetiki ipd. (1,7 % samozaposlenih; 9,5 % moških in 90,5 % žensk) ter
- mehaniki in serviserji motornih vozil in koles (1,3 % samozaposlenih; 99,6 % moških in 0,4 % žensk). 


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino

Več kot polovica delovno aktivnih oseb (53,1 % ali 468.600 ob koncu leta 2019) je odhajala na delo v drugo občino.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je bila ob koncu leta 2019 najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj je vanjo dnevno (ali drugače) prihajalo na delo nekaj več kot 129.200 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhajalo na delo v druge občine okoli 23.300 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij za občino Ljubljana sta tako znašala okoli 152.500 delovno aktivnih oseb, trikrat manj delovnih migracij je bilo v občini Maribor (okoli 46.100); sledile so občine Celje (28.100), Kranj (26.100) in Koper, kjer je bilo nekaj več kot 18.500 delovnih migracij v obeh smereh.

Med desetimi poklicnimi skupinami, v katerih je svoje delo opravljalo največ samozaposlenih, so živinorejci in kmetovalci na mešanih kmetijah svoje delo opravljali v občini svojega prebivališča. V drugo občino pa je na delo odhajalo 23 % frizerjev, 19 % kozmetikov ipd., 17 % natakarjev, 15 % trgovcev v lastnih trgovinah, 10 % komercialnih zastopnikov za prodajo ipd., 8 % mehanikov in serviserjev motornih vozil, 6 % mizarjev ipd. in 6 % voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Pri slednjih to sicer pomeni, da jih je toliko imelo sedež svojega podjetja v drugi občini, saj se njihova dejanska lokacija dela spreminja glede na njihovo lokacijo med prevozi.






V drugo občino se je na delo vozilo 65 % strokovnjakov za zdravstveno in babiško nego, 56,2 % farmacevtov, 48,3 % zdravnikov, 44,4 % zobozdravnikov in 41,9 % novinarjev.


Včasih ali običajno je svoje delo opravljalo doma skoraj 18 % delovno aktivnih

Po podatkih statističnega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je v letu 2019 približno 175.500 (17,9 %) delovno aktivnih oseb svoje delo običajno ali včasih opravljalo doma, od tega 67.900 (6,9 %) običajno in 107.600 (ali 10,9 %) včasih. Največ teh oseb, 38.000 (20.000 običajno, 18.000 včasih), je svoje delo opravljalo na področju dejavnosti izobraževanje. 807.000 (82,1 %) delovno aktivnih oseb svojega dela ni opravljalo doma.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.