Svetovni dan zdravja

Podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam po vsem svetu

Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Zakaj? V počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, in zaradi ključne vloge medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic pri varovanju in ohranjanju zdravja. Florence Nightingale, rojena 12. maja 1820 v Firencah, je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. 

Letošnja kampanja naj bi bila sicer osredinjena na krepitev zdravstvene nege in babištva, zaradi aktualnih dogodkov po vsem svetu v zvezi s koronavirusom pa je v ospredju predvsem izražanje podpore in hvaležnosti medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam za skrb in njihovo požrtvovalno delo.




Po številu medicinskih sester na 100.000 prebivalcev prva osrednjeslovenska statistična regija

Na ravni statističnih regij je bilo po podatkih, ki se nanašajo na konec leta 2018, število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, najnižje pa v primorsko-notranjski regiji. Število zdravstvenih tehnikov, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev pa je bilo najvišje v pomurski regiji, sledila je osrednjeslovenska regija; najnižje je bilo v primorsko-notranjski regiji.



Slovenija se po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, med 17 v primerjavo zajetimi članicami uvršča šele na 14. mesto

Po številu zaposlenih v vseh treh obravnavanih poklicih skupaj, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev se je Slovenija v 2017 med 17 članicami EU, za katere je na voljo ta podatek, uvrstila v prvo tretjino, pri čemer pa je treba upoštevati, da so v to število zajete tako diplomirane in višje medicinske sestre kot tudi zdravstveni tehniki, ki imajo srednješolsko strokovno izobrazbo. Če pa se v tej primerjavi omejimo samo na število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, se Slovenija med omenjenimi 17 članicami EU  uvršča na 14. mesto, tj. v zadnjo tretjino v primerjavo zajetih članic. Kar pomeni, da Slovenija po tem kazalniku, čeprav se število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, v zadnjih letih v Sloveniji povečuje, zaostaja kar za trinajstimi od sedemnajstih v našo primerjavo zajetih držav članic.



Medicinske sestre pomagajo tudi osebam, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, in število takih oseb je vsako leto višje

Dolgotrajna oskrba je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki zaradi visoke starosti, kroničnih boleznih, nesreče, upada kognitivnih sposobnosti potrebuje pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih. Tudi tukaj so medicinske sestre nepogrešljive. Zaradi staranja prebivalstva se število ljudi, ki pri opravljanju dnevnih življenjskih aktivnosti potrebujejo pomoč druge osebe, povečuje, hkrati s tem pa naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. Na koncu leta 2017 je bilo največ oseb iz te skupine prebivalstva deležnih storitev dolgotrajne nege v institucijah, in sicer 35,5 % (okoli 22.900), v glavnem v domovih za starejše. Skoraj prav toliko je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni na svojem domu: 34,9 % (skoraj 22.500); največ oseb izmed teh je prejemalo patronažno varstvo. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo malo več kot četrtina (okoli 18.500). V dnevno varstvo pa je bilo vključenih 527 oseb, največ izmed teh v dnevne centre pri domovih za starejše.



Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno onemoglih, bolnih in invalidnih ljudi se povečujejo

Izdatki za dolgotrajno oskrbo se delijo na izdatke za zdravstveni del in na izdatke za socialni del te oskrbe. Prvi (za zdravstveni del) so bili v letu 2017 še enkrat višji od drugih (za socialni del). Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, skoraj tri četrtine, je bil namenjen za izvajanje zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe v institucijah, malo več kot četrtina za izvajanje take oskrbe na domu in približno pol odstotka za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.



Zdravje – v vseh obdobjih življenja naše največje bogastvo

Zdravje spada med tiste dejavnike, od katerih je v največji meri odvisno naše zadovoljstvo z življenjem. Tega se v dneh, ko nas ogroža novi koronavirus, še posebno zavedamo. Po podatkih za leto 2018 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem prebivalcev EU-28 od desetih (starih 16 ali več let). Delež takih prebivalcev je po omenjenih podatkih najvišji na Irskem (84,2 %), najnižji pa v Litvi (44 %) in Latviji (46,9 %). V Sloveniji jih je 65,4 %.