Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, priložnostni modul, 2. četrtletje 2019

Kako smo si organizirali delo in delovni čas v letu 2019?

48 % delovno aktivnih je zelo lahko dobila nekaj dni dopusta v kratkem času. Večine (63 %) delovno aktivnih med prostim časom niso kontaktirali v povezavi z delom.

  • 27.3.2020
  • |
  • končni podatki
V 2. četrtletju 2019 smo pogledali, kako delovno aktivni Slovenci usklajujemo delo in delovni čas. V Sloveniji smo imeli v tem obdobju 991.000 delovno aktivnih prebivalcev. Po ILO definiciji so te osebe v tednu pred anketiranjem opravile vsaj 1 uro dela za plačilo, dobiček ali družinsko dobrobit. Ugotovili smo, da je 48 % delovno aktivnih prebivalcev zelo lahko dobilo dan ali dva dopusta v kratkem času. Takšnih, ki so zelo težko dobili kratek dopust v kratkem času, pa je bilo 12 %.

Delovni čas
Pomembne razlike pri organizaciji delovnega časa smo zaznali med zaposlenimi in samozaposlenimi. Zaposlenih je bilo v 2. četrtletju 2019 približno 845.000, samozaposlenih pa 126.000. Med vsemi zaposlenimi je bilo takih, ki jim je delovni čas večinoma določil delodajalec, približno 79 %. Takih, ki so si lahko v celoti sami določali začetek in konec delovnega časa, je bilo le 5 %. Ostali (16 %) so si delovni čas sicer določali sami, vendar z nekaterimi omejitvami.
Med samozaposlenimi je bilo največ (76 %) takšnih, ki so si v celoti sami določali začetek in konec delovnega časa. Približno 11 % je imelo določene omejitve in 13 % je delovni čas določil delodajalec oziroma organizacija. Razvidno je, da imajo samozaposleni več svobode pri določanju svojega delovnega časa kot zaposleni. V primerjavo med zaposlenimi in samozaposlenimi nismo vključili pomagajočih družinskih članov.

Eden od pomembnih elementov zaposlitve je prilagodljivost, tj. kako pogosto moramo svoj delovni čas spremeniti ali prilagoditi zaradi zahtev delovnih nalog, strank ali nadrejenih. Več kot polovica (53 %) delovno aktivnih je svoj delovni čas prilagodila manj kot enkrat na mesec ali nikoli, 20 % vsaj enkrat na mesec in 27 % vsaj enkrat na teden. Delež slednjih pomeni, da je približno 269.000 delovno aktivnih moralo vsaj enkrat na teden zaradi potreb dela prilagoditi svoj delovni čas.

Dosegljivost
V 2. četrtletju 2019 smo delovno aktivne vprašali, kako pogosto so jih v povezavi z delom poklicali ali jim poslali sporočilo med njihovim prostim časom v zadnjih 2 mesecih pred anketiranjem. Večino delovno aktivnih (63 %) niso v zadnjih 2 mesecih nikoli kontaktirali v povezavi z delom, 18 % so kontaktirali enkrat ali dvakrat, 19 % pa pogosteje.

Časovni pritisk
Napetost, ki jo čutimo, kadar nam primanjkuje časa za nalogo, ki jo moramo dokončati do določenega roka, imenujemo časovni pritisk. Nekaterim to povzroča stres in zaskrbljenost. Z drugega vidika pa lahko časovni pritisk tudi poveča našo produktivnost. Največ (37 %) delovno aktivnih je delo pod časovnim pritiskom opravljalo včasih, 25 % nikoli, 23 % pogosto in 15 % vedno.
Pogledali smo, kakšne razlike so med zaposlenimi in samozaposlenimi. Vedno je bilo pod časovnim pritiskom 14 % zaposlenih in 19 % samozaposlenih. Pogosto je bilo pod pritiskom 23 % zaposlenih in 27 % samozaposlenih, včasih 38 % zaposlenih in 35 % samozaposlenih, nikoli pa 25 % zaposlenih in 19 % samozaposlenih. Iz teh podatkov razberemo, da so samozaposleni pogosteje izpostavljeni delu pod časovnim pritiskom.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.