Dan varne rabe interneta

Ob dnevu varne uporabe interneta: skrb za varnost pri uporabi IKT pri posameznikih in v podjetjih

V 2019 je v skrbi za svojo varnost omejilo internetne aktivnosti za zasebne namene ali jih sploh ni izvajalo 41 % 16–74-letnikov. Med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi pa je bilo 84 % takih, ki so uporabljala vsaj en varnostni ukrep ali postopek.

  • 3.2.2020
  • |
  • brez statusa
Dan varne rabe interneta 2020 bo potekal 11. februarja. Vodilna misel letošnjih dogodkov, povezanih z dnevom oz. mesecem varne rabe interneta, bo: »Skupaj za prijaznejši internet«. Namen vseh teh aktivnosti bo, spodbuditi vse udeležene k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse. Hkrati je ta dan priložnost, da se opozori na varno in odgovorno uporabo novih tehnologij ter na s tem povezane nevarnosti, kot so spletno ustrahovanje, socialni inženiring (npr. pharming, phishing), z namenom, da bi bilo takih izkušenj med uporabniki interneta čim manj. Skrb za varnost, ustrezni samozaščitni ukrepi so v digitalnem svetu ključni za vse uporabnike – posameznike, podjetja, ustanove in države. Skrb za varnost pri uporabi interneta je veščina, ki jo je treba hkrati z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati.

SURS se pridružuje dogodkom in aktivnostim ob dnevu varne uporabe interneta s predstavitvijo izbranih uradnih statističnih podatkov, povezanih s to tematiko. 


Uporabniki interneta med 16–74-letniki 

V 1. četrtletju 2019 je bilo med vsemi 16–74 let starimi prebivalci Slovenije 83 % rednih uporabnikov interneta (v EU-28: 87 %). Po posameznih starostnih skupinah so bili deleži rednih uporabnikov interneta taki: med 16–24-letniki jih je bilo 99 %, med 25–34-letniki 98 %, med 35–44-letniki 94 %, med 45–54-letniki 89 %, med 55–64-letniki 70 % in med 65–74-letniki 47 %. Za povprečjem celotne EU-28 smo zaostajali pri 55–64-letnikih (v EU-28: 79 %) in pri 65–74-letnikih (v EU-28: 61 %). 

92 % rednih uporabnikov interneta je dostopalo do interneta prek pametnega telefona, malo manj (88 %) pa tudi zunaj doma ali delovnega mesta. 61 % jih je dostopalo do interneta (tudi) prek prenosnega računalnika, 48 % prek namiznega računalnika in 26 % prek tabličnega računalnika. 


Varnosti pri uporabi interneta namenja pozornost čedalje več oseb (16–74 let) 

Nekateri uporabniki interneta zaradi varnosti omejujejo pri določenih aktivnostih uporabo interneta za zasebne namene ali pa teh aktivnosti ne izvedejo prek interneta. Delež takih oseb se povečuje. V 2010 jih je bilo med 16–74-letniki 28 % (v EU-28: 35 %), v 2015 30 % (v EU-28: 39 %), v 2019 (v zadnjih 12 mesecih prek anketiranjem v 1. četrtletju 2019) pa 41 % (v EU-28: 44 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Iz varnostnih razlogov ne posreduje osebnih podatkov v spletna omrežja skoraj četrtina 16–74-letnikov

Uporaba interneta je v digitalni družbi del vsakdanjika. V Sloveniji je spletna družabna omrežja (npr. Facebook, Snapchat, Instagram) v 1. četrtletju 2019 uporabljalo 52 % 16–74-letnikov (v EU-28: 57 %). Skoraj četrtina (24 %) 16–74-letnikov je v zadnjih 12 mesecih v skrbi za varnost omejila posredovanje osebnih podatkov v spletna družabna ali profesionalna omrežja ali jih sploh ni posredovala (v EU-28: 25 %). 

Storitve e-bančništva je uporabljalo 47 % 16–74-letnikov (v EU-28: 58 %); takih, ki omenjenih storitev v zadnjih 12 mesecih zaradi varnosti niso uporabljali ali so jih uporabljali manj pogosto, je bilo 14 % (v EU-28: 13 %).

Prek spleta je v 12 zadnjih mesecih nakupovalo 56 % 16–74-letnikov (v EU-28: 63 %). Takih, ki so v skrbi za svojo varnost omejili (zmanjšali) svoje spletno nakupovanje ali sploh niso nakupovali prek spleta, je bilo 21 % (v EU-28: 16 %).

Spletne storitve javnih ustanov je v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 53 % oseb, starih 16–74 let (v EU-28: 55 %). V skrbi za varnost so uporabo teh storitev omejile ali jih niso uporabljale povprečno štiri osebe med stotimi (v EU-28: 8 %). 

Prenašanje programske opreme, glasbe, videodatotek, iger ali drugih podatkovnih datotek prek interneta je v zadnjih 12 mesecih omejilo ali tega sploh ni izvajalo 8 % oseb (16–74 let) (v EU-28: 17 %). Prav tako 8 % jih iz istih razlogov v tem obdobju ni dostopalo ali je omejijo dostop do interneta prek javnega brezžičnega omrežja (WiFi) (v EU-28: 19 %). 

Druge aktivnosti prek interneta sta v zadnjih 12 mesecih zaradi osebne varnosti omejili ali jih nista izvajali povprečno dve osebi (16–74 let) med stotimi (v EU-28: 7 %).


Skoraj polovica 16–74-letnikov izdeluje varnostne kopije svojih podatkov 

Zaradi računalniškega virusa ali druge okužbe (npr. računalniškega črva, trojanskega konja) je v opazovanem obdobju izgubil dokumente, slike ali druge podatke povprečno eden od stotih 16–74-letnikov (oz. 1 %, to je okoli 20.393 oseb) (v EU-28: 3 %). 

Varnostne kopije svojih podatkov je izdelovalo (avtomatično ali ročno) in jih shranjevalo na zunanjih medijih za shranjevanje (npr. na zunanjem trdem disku, USB-ključu) ali na prostoru za hrambo podatkov na internetu 43 % oseb, starih 16–74 let (v EU-28: 48 %).




Uporabniki interneta v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi

V podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi je v 2019 pri svojem delu uporabljalo računalnike z dostopom do interneta 52 % zaposlenih in samozaposlenih (v EU-28: 55 %); v proizvodnih dejavnostih je bil ta odstotek nekoliko nižji (42 %) kot v storitvenih dejavnostih (64 %). Prenosna naprava, ki omogoča dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij (npr. pametni telefon ali prenosni, tablični računalnik), je bila dodeljena 25 % zaposlenih in samozaposlenih.


Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi

Vsaka uporaba oz. vsak uporabnik informacijsko-komunikacijske tehnologije pušča za seboj digitalne sledi in hkrati s tem ustvarja nove podatke. Tako nastali podatki se zbirajo, in to za zelo različne namene. Nekatera podjetja jih zbirajo npr. zato, da na podlagi teh podatkov povečajo zadovoljstvo strank, da oblikujejo uporabnikom prilagojene oglase, za razvijanje novih poslovnih modelov ali storitev. 

V letu 2019 je bilo na internetu navzočih s spletno stranjo 83 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 78 %); v proizvodnih dejavnostih je bilo 79 % podjetij s spletno stranjo, v storitvenih dejavnostih pa 86 %. Informacije o vedenju (vedenjskih vzorcih) obiskovalcev spletne strani (npr. o klikih, ogledih izdelkov ali storitev) je uporabljajo za oglaševalske namene ali za povečanje zadovoljstva strank 24 % omenjenih podjetij (18 % podjetij v proizvodnih in 31 % podjetij v storitvenih dejavnostih). 

Profil na družbenih medijih (pr. na Facebooku, Twitterju, Instagramu, YouTubu) je v opazovanem obdobju imelo 50 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 53 %).

Del svojega prihodka je v 2018 ustvarilo s spletno prodajo 21 % opazovanih podjetij (v EU-28: 17 %). 

Programsko rešitev ERP (Enterprise Resource Planning), tj. rešitev, ki poveže podatke posameznih poslovnih funkcij in oddelkov podjetja v integriran informacijski sistem, je uporabljalo 33 % podjetij (v EU-28: 34 %), programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami (tako imenovani CRM), ki omogoča zbiranje in skladiščenje informacij o strankah ter dostop do teh informacij drugim poslovnim področjem v podjetju, pa 20 % podjetij (v EU-28: 33 %).


Skrb za varnost pri uporabi IKT v podjetjih: varnostni ukrepi ali postopki, izobraževanje za varno uporabo IKT 

Podjetja razpolagajo z raznovrstnimi podatki, zato je zelo pomembno, da namenjajo skrbi za varno uporabo IKT in za ustrezno zaščito podatkov veliko pozornost. 

V letu 2019 je uporabljalo vsaj en varnostni ukrep ali postopek za zaščito podatkov 84 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 93 %). Največ opazovanih podjetij je kot varnostni ukrep ali postopek uporabljalo posodabljanje programske opreme ali operacijskega sistema, in sicer 77 % (v EU-28: 87 %). Nadzor dostopa do omrežja, s čimer se upravlja dostop naprav in uporabnikov do omrežja podjetja in s tem zagotavlja dostop le pooblaščenim osebam, je izvajalo 57 % podjetij (v EU-28: 64 %).

Zaposlene je o njihovih obveznostih v zvezi z varno uporabo IKT obveščalo 53 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: 62 %). Z obveznimi tečaji ali z obveznim ogledom gradiva jih je o tem obveščalo 15 % podjetij (v EU-28: 24 %).


Posledice varnostnih incidentov v zvezi z uporabo IKT v podjetjih v letu 2018

Posledice, ki jih povzročijo varnostni incidenti, povezani z uporabo IKT, so za poslovanje podjetij lahko zelo različne in lahko zelo resne. V 2018 je zaradi posledic okužbe z zlonamerno programsko opremo ali zaradi nedovoljenega dostopa do podatkov, okvare strojne ali programske opreme prišlo do uničenja ali popačenja podatkov v 8 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (v EU-28: v 5 %), do razkritja zaupnih podatkov (npr. zaradi vdora, pharming, phishing napada ali zaradi namernih ali nenamernih dejanj zaposlenih) pa v 2 % podjetij (v EU-28: v 1 %). 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



METODOLOŠKO OPOZORILO
Raziskovanje se delno izvaja kot ena od tehničnih podpornih aktivnosti (študije, vrednotenje in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.