Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2019

Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu bo v 2019 predvidoma za 10 % nižji, kot je bil v 2018

Nižja vrednost rastlinske pridelave v 2019 glede na 2018 bo predvsem posledica manjšega obsega pridelave kot v 2018, vrednost živinoreje pa bo nekoliko višja zaradi višjih cen. Stroški pridelave naj bi bili nekoliko nižji kot v 2018.

  • 31.1.2020
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek v kmetijstvu v 2019 v primerjavi z  dobro letino predhodnega leta nižji

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 za 10 % nižji. Razlog za tolikšno razliko med lanskim in letošnjim dohodkom iz kmetijstva je primerjava z dobro letino 2018. V 2018 je bil izjemen predvsem pridelek sadja in grozdja, kar je pozitivno vplivalo na vrednost celotne proizvodnje in na vse dohodkovne kazalnike. Nižji faktorski dohodek v 2019 v primerjavi s predhodnim letom naj bi bil predvsem posledica nižje vrednosti kmetijske proizvodnje, pri čemer se predpostavlja, da so bile subvencije nominalno približno tolikšne kot v prejšnjem letu, realno pa naj bi bile za 3 % nižje. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil nižji za 10 %; vzrok za to naj bil bila nekoliko manjša zaposlenost.

Obseg kmetijske proizvodnje v 2019  manjši, cene kmetijskih proizvodov pa le neznatno višje kot v 2018

Po drugi oceni naj bi bila vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2019 za 5 % nižja kot v letu 2018;  znašala naj bi 1.336 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi bil nižji za 6 %, cene pa višje za 1 %.  

Nižja vrednost kmetijske pridelave posledica manjšega pridelka; višja naj bi bila  le vrednost pridelka krompirja in zelenjadnic

Vrednost rastlinske pridelave v 2019 naj bi bila v primerjavi z letino 2018  precej nižja  na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, zlasti pa pri sadju in grozdju oz. vinu, vendar je treba upoštevati, da je bila letina 2018, s katero jo primerjamo, izjemna. Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila za 9 % nižja kot v prejšnjem letu (pri čemer je bila pridelava manjša za 11 %, cene pa naj bile za 1 % višje kot v  prejšnjem letu).   

Na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave se pričakuje manjši obseg pridelave, cene pa naj bi bile višje, razen pri žitih; vrednost pridelave žit naj bi bila namreč v letu 2019 zaradi občutnega padca cen kljub večjemu pridelku kot v 2018 nižja kot v 2018. Vrednost sadja naj bi bila v primerjavi  s količinsko izjemno dobro letino 2018 nižja za skoraj polovico, cene sadja pa naj bi bile višje. Vrednost grozdja oz. vina naj bi bila nižja za skoraj desetino; razlog za znižanje pa naj bi bil enak kot pri sadju. Vrednost pridelka industrijskih rastlin naj bi bila kljub rasti cen nižja zaradi manjšega pridelka (za  petino). Višja vrednost pridelave od prejšnje se pričakuje le pri krompirju in zelenjadnicah. Vrednost krompirja naj bi bila višja za tretjino; razlog za zvišanje naj bi bile za več kot 40 % višje cene, saj naj bi bila količinska pridelava krompirja občutno nižja (za petino). Višja vrednost pridelave zelenjadnic (za 12 %) naj bi bila posledica višjih cen in količin (za 9 %). Vrednost pridelave zelenjadnic naj bi bila torej po drugi oceni višja kot po prvi in razlika med prvo in drugo oceno je na področju rastlinske pridelave prav pri zelenjadnicah največja in naj bi pozitivno vplivala na vrednost celotne kmetijske proizvodnje in na dohodek iz kmetijske dejavnosti.    

Vrednost živinoreje nekoliko višja le zaradi višjih cen 

Ocenjujemo, da bo vrednost živinoreje za 1 % višja  zaradi zvišanja cen. Vrednost prireje živine v letu 2019 naj bi bila  v povprečju višja kot v letu 2018 (za 1 %) le zaradi povečanega prirasta; cene so bile namreč bolj ali manj enake kot v predhodnem letu. Stanje pri prireji posameznih vrst živine pa je različno. Vrednost proizvodnje naj bi se najizraziteje zvišala pri prašičih (za 16 %), vendar naj ne bi bila glavni razlog za to večja prireja, ampak višje cene (za 12 %). Vrednost prireje goveda naj bi bila zaradi nižjih cen – kljub pozitivnemu prirastu – nižja (za 2 %). Vrednost  perutnine naj bi bila nekoliko nižja  kot v predhodnem letu (za 1%), vrednost drobnice pa nižja zaradi realno nižjih cen kot v  2018. 

Vrednosti živalskih proizvodov naj bi se zvišala za 1 % predvsem zaradi višjih cen. Vrednost mleka naj bi bila kljub manjši prireji višja zaradi višjih cen, vrednost jajc pa naj bi bila višja zaradi večje prireje.

Stroški kmetijske proizvodnje nekoliko nižji kot v predhodnem letu

Vrednost vmesne potrošnje naj bi bila po naših ocenah realno nižja za 2 %; obseg vmesne potrošnje naj bi bil enak kot v predhodnem letu, cene pa naj bi bile za 2 % nižje. Izraziteje znižali naj bi se stroški za krmo in energijo (zaradi nižjih cen). Vrednosti vseh drugih vrst stroškov naj bi bile enake ali višje kot v predhodnem letu. Izraziteje zvišali naj bi se stroški za seme, gnojila in zaščitna sredstva (zaradi višjih cen).

Zaposlenost v kmetijstvu se znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v letu 2019 za 1 % nižja, kot je bila v prejšnjem letu.


 

 

 



                                                                                                                        





Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
1) ocena
Vir: SURS
Letne spremembe glavnih agregatov v kmetijstvu, Slovenija, 2019
Letne spremembe
realnih vrednosti v osnovnih cenah 1)
%
Kmetijska proizvodnja, osnovne cene-5,1
  Rastlinska pridelava-9,5
  Živinoreja1,0
Vmesna potrošnja-1,6
Bruto dodana vrednost, osnovne cene-9,3
Potrošnja stalnega kapitala-1,4
Neto dodana vrednost, osnovne cene-15,3
Ostali davki na proizvodnjo0,0
Ostale subvencije na proizvodnjo -2,6
Faktorski dohodek-10,2
Zaposlenost-0,5
Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč-9,7
1) Deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah. Njegova vrednost za leto 2019, po Eurostatovoh podatkih, znaša 102,671008.
Vir: SURS
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.