Dolgotrajna oskrba, Slovenija, 2017

Izdatki za dolgotrajno oskrbo v 2017 višji kot v 2016

Po mednarodno primerljivih podatkih o izdatkih za dolgotrajno oskrbo, eno od področij zdravstvenega varstva v okviru metodologije sistema zdravstvenih računov (t. i. metodologije SHA), so se ti izdatki v Sloveniji v letu 2017 glede na leto 2016 povečali za 3,1 %; znašali so 521 milijonov EUR. Realna rast BDP je bila v tem obdobju 4,8-odstotna, delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v odstotnem deležu od BDP pa je bil približno enak kot v 2016, in sicer 1,21%.

Skoraj tri četrtine izdatkov za dolgotrajno oskrbo se financirajo iz javnih virov

V letu 2017 se je iz javnih virov financiralo 73,4 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo, preostalih 26,6 % pa iz zasebnih virov. Struktura financiranja dolgotrajne oskrbe se je glede na leto 2016 razlikovala za 0,6 odstotne točke, in sicer zaradi zmanjšanja deleža javnih virov in posledično zaradi povečanja deleža zasebnih virov. Drugače so bili tako javni kot tudi zasebni viri financiranja dolgotrajne oskrbe v letu 2017 višji kot v 2016, in sicer prvi za 2,3 %, drugi pa za 5,4 %. Še vedno pa so osnovni vir financiranja dolgotrajne oskrbe skladi socialne varnosti (v letu 2017 so ti financirali 48,7 % izdatkov za dolgotrajno oskrbo).

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe še enkrat višji od izdatkov za socialni del te oskrbe

Razmerje med izdatki za zdravstveni in izdatki za socialni del dolgotrajne oskrbe se bistveno ne spreminja; v letu 2017 je bilo 66 : 34, kar je približno enako kot v letu 2016. V socialni del dolgotrajne oskrbe spadajo storitve podporne oskrbe (t. i. storitve IADL ali pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri nakupovanju, pranju perila ipd.), kar posamezniku omogoča, da samostojno živi v lastni hiši ali stanovanju. V zdravstveni del dolgotrajne oskrbe pa spadajo medicinska oskrba ali zdravstvena nega in storitve osebne oskrbe (t. i. storitve ADL ali pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri oblačenju, umivanju ipd.); te se izvajajo v različnih institucijah, v okviru storitev dnevnega varstva in v okviru storitev na domu; kamor se štejejo tudi denarni prejemki. V letu 2017 je bil največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe namenjen za izvajanje take oskrbe v institucijah, skoraj tri četrtine; malo več kot četrtina teh izdatkov je bila namenjena za izvajanje take oskrbe na domu in približno pol odstotka za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.

Malo manj kot 80 % celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo gre različnim institucijam, ki nudijo tovrstne storitve

V strukturi celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo so bili deleži teh izdatkov po načinu izvajanja dolgotrajne oskrbe v letu 2017 razporejeni takole: največji del izdatkov je bil namenjen za izvajanje te oskrbe v institucijah, in sicer 77,6 %, od tega največ za izvajanje te oskrbe v domovih za starejše (58,2 %), nato v različnih socialnih zavodih (15,3 %) in nazadnje v bolnišnicah (4,1 %). Preostali del teh izdatkov (22,4 %) pa je bil namenjen za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe na domu; te so bili prejemniki lahko deležni v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki, ali v obliki denarnega prejemka. V 2017 se je glede na leto 2016 nekoliko povečal strukturni delež izdatkov, namenjenih za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu (za 0,2 odstotne točke).

V 2017 prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe okoli 64.500 oseb

Storitev dolgotrajne oskrbe je bilo v 2017 deležnih okoli 1.800 oseb več kot v 2016, in sicer jih je bilo 64.433. Največ oseb izmed teh je bilo teh storitev deležnih v institucijah, in sicer 35,5 % (ali okoli 22.900). Druga največja skupina so bili tisti, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni na domu; teh je bilo 34,9 % (ali skoraj 22.500). Tistih, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe, je bilo malo več kot četrtina (ali okoli 18.500). Dejansko število prejemnikov denarnih dodatkov v okviru dolgotrajne oskrbe je bilo sicer bistveno večje (nekoliko več kot 43.700), a se pri končnem številu prejemnikov upošteva, da se prejemnik, ki prejema hkrati storitev in denarni dodatek, šteje samo pri storitvi; če prejema dva denarna dodatka, se šteje samo pri enem itd.