Spletno nakupovanje, Slovenija, 2019

Prek spleta nakupovalo 56 % 16–74-letnikov

V zadnjih 12 mesecih (pred anketiranjem) je prek spleta nakupovalo 56 % oseb, starih 16–74 let. Za 76 % teh oseb je bil glavni motiv za spletno nakupovanje prihranek časa. 74 % e-kupcev ni imelo pri spletnem nakupovanju nobenih težav.

  • 7.11.2019
  • |
  • končni podatki
V zadnjih 12 mesecih pred anektiranjem v 1. četrtletju 2019 je internet uporabljalo 84 % oseb, starih 16–74 let (v 2018: 81 %). 70 % 16–74-letnikov je prek interneta iskalo informacije o blagu in storitvah, 18 % jih je prek interneta prodajala izdelke ali nudila storitve. Z naraščanjem števila oseb, ki uporabljajo internet, naraščajo tudi deleži oseb, ki uporabljajo internet za posamezne namene, in med temi tudi delež tistih, ki nakupujejo ali naročijo izdelke ali storitve prek interneta. Spremenjenim nakupovalnim navadam prebivalcev se prilagajajo tudi podjetja. V letu 2018 je del svojega prihodka ustvarilo s prodajo prek spletnih strani 21 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi.


Število spletnih kupcev narašča v vseh starostnih skupinah prebivalcev

Vsaj en spletni nakup (tj. naročilo ali nakup izdelka ali storitve prek spleta) je v zadnjih 12 mesecih pred zadnjim anketiranjem (od aprila 2018 do marca 2019) opravilo 56 % oseb, starih 16–74 let (v 2018: 51 %); med moškimi je bilo takih 56 %, med ženskami pa 55 %. Delež e-kupcev se je povečal v vseh starostnih skupinah prebivalcev: med 25–34-letniki na 78 %, med 16–24-letniki na 77 %, med 35–44-letniki na 71 %, med 45–54-letniki na 56 %, med 55–64-letniki na 35 % in med 65–74-letniki na 18 %.

Delež 16–74-letnikov, ki prek spleta niso še nikoli nakupovali, se je v enem letu zmanjšal s 23 % (2018) na 21 % (2019). 


Časovni in denarni prihranek sta glavna motiva za spletno nakupovanje

Spletno nakupovanje omogoča kupcu, da nakupuje, kadar koli želi in od koder koli želi. Motivi za tovrstno nakupovanje so različni, glavna pa sta časovni in finančni prihranek. 76 % e-kupcev od tistih, ki so nakupovali prek spleta v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je povedalo, da so s spletnim nakupom prihranili čas; 63 % jih je s spletnim nakupovanjem prihranilo denar, 37 % jih je kupilo prek spleta določene izdelke ali storitve, ki jih v Sloveniji ni bilo mogoče kupiti; 21 % jih je z nakupovanjem prek spleta zmanjšalo število nepotrebnih nakupov. 5 % e-kupcev je prek spleta kupilo izdelke ali storitve, ki jih v fizični trgovini iz različnih razlogov ne bi kupili, npr. intimne izdelke, alkohol, zdravila. 

29 % e-kupcev se je za spletni nakup lažje odločilo na podlagi informacij o izdelkih in storitvah, ki so bile na voljo na internetu. 


Največ e-kupcev kupuje prek spleta oblačila in športno opremo ali obutev ter si prek spleta organizira nastanitve, prevoze 

Največ e-kupcev, starih 16–74 let, je tako kot v prejšnjih letih v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem kupovalo prek spleta oblačila, športno opremo ali obutev, in sicer 43 % (v 2018: 46 %). Dobrine za gospodinjstvo, npr. belo tehniko, pohištvo, je kupovalo 37 % e-kupcev (v 2018: 35 %). Vstopnice za prireditve (npr. koncerte, kino, športne prireditve) 25 % (v 2018: 23 %), dobrine za vsakdanjo uporabo, npr. hrano, kozmetiko, 22 % (v 2018: 21 %), elektronsko opremo 19 % (v 2018: 13 %), računalniško strojno opremo 17 % (v 2018: 15 %) ter zdravila, prehranska dopolnila, npr. vitamine, 16 % (enako kot v 2018). 

Nastanitve ali prevoze pri pravni ali fizični osebi si je prek spleta urejalo 42 % e-kupcev: počitniške aranžmaje ali nastanitve, npr. v hotelu, apartmaju, je prek spleta rezerviralo 31 % e-kupcev; letalske karte je prek spleta kupilo ali prevoze prek spleta najelo ali organiziralo (npr. najem avtomobila, organiziranje prevoza prek GoOpti, prevoz.org) 24 % e-kupcev.


Med digitalnimi izdelki, kupljenimi prek spleta, prevladujejo računalniške oz. videoigre, programska oprema, mobilne aplikacije

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je prek interneta preneslo različne digitalne izdelke (filme, glasbo, e-knjige, e-revije, e-časopise, programsko opremo) ali do njih pridobilo elektronski dostop 14 % e-kupcev. 

Računalniške oz. videoigre, programsko opremo ali mobilne aplikacije za pametne telefone ali tablične računalnike je prek spleta kupilo 12 % e-kupcev (80 % od teh je kupljene izdelke preneslo prek interneta ali pridobilo do njih elektronski dostop). Knjige, revije, časopise v tiskani ali digitalni obliki je prek interneta kupilo 11 % e-kupcev (31 % od teh je izdelke preneslo prek interneta ali pridobilo do njih elektronski dostop). Filme ali glasbo je prek interneta kupilo 5 % e-kupcev (87 % od teh je filme ali glasbo preneslo prek interneta ali pridobilo do njih elektronski dostop). 


Delež e-kupcev, ki kupujejo pri spletnih prodajalcih iz tujine, se povečuje 

Največ e-kupcev med tistimi, ki so kupovali prek spleta v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je kupovalo pri spletnih prodajalcih iz Slovenije, in sicer 74 %, vendar je bil ta delež nekoliko manjši kot v letu 2018 (v 2018: 76 %). Delež e-kupcev, ki so nakupovali pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU (45 %), in delež tistih, ki so nakupovali pri spletnih prodajalcih iz držav zunaj EU (32 %), pa sta bila nekoliko večja kot v 2018 (prvi je v 2018 znašal 43 %, drugi 31 %). Za 4 % e-kupcev ni bilo znano, iz katere države bil spletni prodajalec, pri katerem so kupovali. 


Skoraj tri četrtine e-kupcev pri nakupovanju prek spleta ni imelo težav 

Internet nudi uporabnikom mnogo prednosti, hkrati pa jih izpostavlja tudi novim nevarnostim. Največ e-kupcev, 10 %, je pri spletnem nakupovanju v zadnjih 12 mesecih imelo težave zaradi tega, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije. Pri 9 % e-kupcev je bila dostava izdelkov ali storitev počasnejša od tiste, ki je bila navedena med prodajnimi pogoji. 6 % e-kupcev je imelo težave pri naročanju ali plačevanju na spletni strani zaradi tehničnih težav; 5 % e-kupcev je težko našlo informacije glede jamstev in drugih zakonskih pravic; prav tako 5 % e-kupcev je prejelo napačen ali poškodovan izdelek; pri 3 % e-kupcev so bili končni stroški višji od tistih, ki so bili navedeni med prodajnimi pogoji (npr. višji stroški dostave, nepričakovani transakcijski dodatek pri plačilu); pri 2 % e-kupcev so bile težave povezane z reklamacijo oziroma z vračilom blaga. 1 % e-kupcev (to je okoli 10.360 e-kupcev) je bilo žrtev prevare (npr. niso prejeli naročenega/kupljenega izdelka ali storitve, nekdo je zlorabil kreditno ali predplačniško kartico).

74 % e-kupcev, starih 16–74 let, pa pri spletnem nakupovanju v zadnjih 12 mesecih ni imelo nobenih težav.


Prek spleta ne nakupujejo tisti, ki še vedno raje nakupujejo osebno 

34 % oseb, starih 16–74 let, med tistimi, ki so sicer v zadnjih 12 mesecih uporabljale internet (teh je bilo med vsemi 16–74-letniki 84 %), pa v tem obdobju ni nakupovalo prek spleta. 70 % teh oseb ni kupovalo prek spleta zato, ker raje nakupujejo osebno, tj. tako, da vidijo izdelek, oziroma so zvesti »klasičnim« trgovinam ali navadam. 18 % jih je odgovorilo, da imajo pri spletnem kupovanju pomisleke glede varnosti plačevanja prek interneta ali glede zasebnosti (npr. posredovanje podatkov o kreditni kartici ali drugih osebnih podatkov prek interneta). 17 % teh oseb je povedalo, da je spletni nakup zanje opravila druga oseba. 12 % jih ni kupovalo prek spleta, ker niso obvladali za to potrebnih veščin (npr. niso znali uporabljati spletnih strani; to je bilo zanje prezahtevno). 10 % jih ni imelo plačilne kartice, s katero bi lahko plačali prek interneta. 7 % jih je imelo pomisleke glede prejema ali vračila izdelkov, možnosti reklamacije ali reševanja pritožb. Nekaj (4 %) jih ni kupovalo prek spleta, ker bi bile težave z dostavo želenega izdelka (bi npr. trajala predolgo ali bi bila logistično težko izvedljiva), nekaj (1 %) pa zato, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Raziskovanje se delno izvaja kot ena od tehničnih podpornih aktivnosti (študije, vrednotenje in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.