Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Pričakovani pridelki poznih posevkov, sadja in grozdja, Slovenija, 2019

Letina koruze za zrnje dobra (9,1 t/ha), pridelki poznih sadnih vrst povprečni

Po podatkih o pridelkih po stanju 5. septembra 2019 bo letina poznih poljščin in grozdja dobra. Pričakuje se skoraj 353.500 ton koruze za zrnje, okoli 900 ton sončnic in 108.300 ton grozdja. Letini jabolk in hrušk v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih naj bi bili slabši kot v 2018.

  • 28.10.2019
  • |
  • začasni podatki

Pričakovani povprečni pridelek silažne koruze (47,1 t/ha) približno tak kot v 2018

Pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas, so bili tudi v letu 2019 dobri. Posejana je bila na 67.410 hektarjih kmetijske površine; 60 % te površine ali 38.800 hektarjev je bilo posejane s koruzo za zrnje. Pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let. Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1.347.000 ton) naj bi bil nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.    

Površina s poznim krompirjem približno tolikšna kot v 2018, pričakovani pridelek za 10 % lažji

Slovenski pridelovalci krompirja so v letu 2019 posadili pozni krompir na 2.300 hektarjih površine. Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na 5. september 2019 naj bi obrodil slabše kot v letu 2018. Povprečni pridelek naj bi znašal 24,2 tone na hektar, kar je za več kot 10 % manj kot v 2018. Za 10 % lažji kot v prejšnjem letu naj bi bil tudi skupni količinski pridelek; tehtal naj bi približno 55.900 ton.

Hmeljarji naj bi pridelali manj hmeljnih storžkov kot v 2018

Hmeljarji so v letu 2019 obdelovali približno 1.600 hektarjev hmeljišč, na katerih naj bi pridelali več kot 2.220 ton hmelja. Zaradi toče in nizkih temperatur naj bi bil skupni količinski pridelek za skoraj 30 % lažji kot v prejšnjem letu. Pričakovani povprečni pridelek hmelja naj bi znašal 1,4 tone na hektar, kar je za 8 % manj od povprečnega pridelka zadnjih desetih let. 

Sončnice naj bi obrodile dobro, letina buč za olje nekoliko slabša od lanske

Sončnice so bile v letu 2019 posejane na skoraj 350 hektarjih, kar je nekoliko večja površina, kot jim je bila namenjena v letu 2018 (za 21 %). Zato se pričakuje tudi nekoliko večji skupni količinski pridelek; tehtal naj bi približno 900 ton (to je 13 % več kot v prejšnjem letu). Pričakovani povprečni pridelek naj bi znašal 2,6 tone na hektar, kar je za 14 % več od povprečnega pridelka zadnjih desetih let.

Skupna količina suhega semena buč za olje naj bi znašala približno 2.000 ton, kar je skoraj 30 % manj kot v letu 2018. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Pridelavi soje je bilo namenjenih približno 1.500 hektarjev kmetijske površine ali skoraj 18 % manj kot v letu 2018. Pridelek soje naj bi tehtal skoraj 4.000 ton, kar je za 26 % manj kot v prejšnjem letu.

Pridelek sladkorne pese naj bi bil zelo dober

Sladkorna pesa postaja spet tržno zanimiva kmetijska kultura, zaradi česar smo letos znova začeli spremljati njeno pridelavo. Nazadnje smo podatke o površini s to poljščino ter o njenem pridelku in povprečnem pridelku objavili za leto 2006. Takrat ji je bilo namenjenih okoli 6.680 hektarjev površine, skupni pridelek pa je tehtal več kot 262.000 ton.

V 2019 so slovenski kmetijski pridelovalci posejali sladkorno peso na površini, veliki 184 hektarjev. Na tej površini naj bi pridelali skoraj 10.500 ton sladkorne pese. Pričakovani povprečni pridelek sladkorne pese naj bi tako znašal 56,9 tone na hektar, kar je za skoraj 28 % več od povprečja zadnjega merjenega desetletnega obdobja (od 1997 do 2006).

Po lanski izjemni sadni letini naj bi bili pridelki v intenzivnih sadovnjakih letos skromnejši

Slovenski sadjarji naj bi letos nabrali v intenzivnih sadovnjakih za 32 % manj jabolk kot v rekordnem letu 2018. Skupni količinski pridelek jabolk naj bi bil okoli 58.700 ton. Povprečni pričakovani pridelek jabolk naj bi bil 25,9 t/ha in naj bi bil primerljiv s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let (25,5 t/ha), čeprav je to za skoraj 30 % manj kot v prejšnjem letu. Pridelek jabolk je zmanjšalo slabo vreme z veliko dežja in  nizkimi temperaturami v času cvetenja, ponekod je bila tudi pozeba.

Podobna situacija kot pri jabolkih je bila tudi v intenzivnih nasadih hrušk. Skupni letošnji pridelek hrušk v intenzivnih nasadih naj bi po napovedih tehtal okoli 3.200 ton. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil za 10 % nižji od desetletnega povprečja; znašal naj bi 14,8 t/ha.

Letina ameriških borovnic v intenzivnih sadovnjakih naj bi bila po začasnih statističnih podatkih dobra (5,8 tone na hektar). Nasadi malin so bili letos za 16 % večji kot v letu 2018; merili so 36 hektarjev. Letošnji pridelek malin naj bi tehtal okoli 200 ton.

Pridelek sadja v ekstenzivnih sadovnjakih slab

Po podatkih o pridelkih po stanju 5. septembra 2019 bo letina jabolk v ekstenzivnih sadovnjakih slaba. Povprečni pridelek (15,7 kg/drevo) je za skoraj 60 % manjši, od povprečja zadnjih desetih let. Na enako veliki površini kot v letu 2018 naj bi v 2019 nabrali okoli 11.100 ton jabolk, kar je za 80 % manj kot v rekordnem letu 2018. Tudi hruške naj bi obrodile slabo. Povprečni pridelek (ta naj bi bil 12,4 kg/drevo) naj bi bil za skoraj 60 % manjši od povprečja zadnjih desetih let. Celoten letošnji pridelek tega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih naj bi tehtal okoli 3.000 ton.

Pridelek grozdja naj bi bil dober

Slovenski vinogradniki naj bi v letu 2019 na približno 15.600 hektarjih vinogradov pridelali okoli 108.300 ton grozdja, od tega 75.600 ton (ali skoraj 70 %) belih sort. Te naj bi v povprečju rodile 7 ton na hektar, kar je za 7 % več od povprečja zadnjega desetletja, hkrati pa za 12 % manj od povprečnega pridelka v prejšnjem letu (2018). Celoten pridelek rdečih sort grozdja naj bi tehtal okoli 32.700 ton, kar je za skoraj 20 % manj od lanske obilne letine. Povprečni pridelek rdečih sort grozdja pa naj bi bil letos 6,8 tone grozdja na hektar, kar je za 3 % več od povprečja zadnjega desetletja.

Pridelek belega in rdečega grozdja, Slovenija
Pridelek belega in rdečega grozdja, Slovenija
1) Pričakovani pridelek
Vir: SURS
Povprečni pridelek koruze za zrnje in silažne koruze, Slovenija
Povprečni pridelek koruze za zrnje in silažne koruze, Slovenija
1) Pričakovani povprečni pridelek
Vir: SURS
Pričakovani pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija
20192019
2018
2019
tindekst/ha
Koruza za zrnje353.478100,99,1
Krompir - pozni 55.87489,124,2
Buče za olje1.95971,40,6
Sončnice895113,12,6
Soja3.94374,02,7
Hmelj2.22172,21,4
Silažna koruza1.346.66194,347,1
Sladkorna pesa10.496-56,9
- ni pojava
Vir: SURS
Pričakovani pridelek poznega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20192019
2018
2019
tindekst/ha
Jabolka58.64567,725,9
Hruške3.14369,914,8
Ameriške borovnice357156,95,8
Maline20389,75,6
Vir: SURS
Pričakovani pridelek poznega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija
20192019/u>
2018
2019
tindekskg/drevo
Jabolka11.08120,015,7
Hruške2.99526,312,4
Češplje in slive2.76036,78,6
Vir: SURS
Pričakovani pridelek grozdja v vinogradih, Slovenija
20192019
2018
2019
tindekst/ha
Grozdje - skupaj108.26985,37,0
  belo grozdje75.62787,47,0
  rdeče grozdje32.64280,86,8
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki so začasni. Končni podatki bodo objavljeni konec marca 2020.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.