Energetska statistika, Slovenija, 2018
V 2018 namenjene za končno rabo 211.000 TJ energije
Količina za končno rabo namenjene energije je bila v Sloveniji v 2018 nekoliko večja kot v prejšnjem letu (za 0,6 %). 21 % energije za končno rabo je bilo namenjene za gospodinjstva.
Malo več kot polovico potreb po energiji je Slovenija zagotovila iz domačih virov
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2018 znašala 148.000 TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija z 42 %, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) z 32 % in premog s 25 %. Iz preostalih virov je bilo proizvedenih manj kot 0,5 % energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.
V oskrbi z energijo so prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo v letu 2018 na voljo, če upoštevamo uvoz in izvoz, 288.000 TJ energije. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2018 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 %; delež jedrske energije je znašal skoraj 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 17 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.
Največ končne energije je bilo namenjene prometu
Količina energije, namenjene za končno rabo, je v letu 2018 znašala 211.000 TJ. Največji delež te energije, 40 %, je bil namenjen rabi v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in preostala raba s kmetijstvom z 12 %.
V letu 2018 so v strukturi končne rabe energije prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledila je električna energija s 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 13 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota s 3 % in trdna goriva z 1 %.
V gospodinjstvih se je največ energije namenilo za ogrevanje prostorov
V letu 2018 je bilo za končno rabo energije v gospodinjstvih namenjenih 44.600 TJ energije. Največji delež te energije, 61 %, je bil namenjen za ogrevanje prostorov; 17 % je bilo namenjenih za razsvetljavo in električne naprave; približno toliko energije je bilo namenjene za ogrevanje sanitarne vode; delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa manj kot 1 %.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 %, sledila je električna energija s 27 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) in utekočinjeni naftni plin s po 3 % ter sončna energija z 1 %.
Več: Avtorske pravice.