Ekonomski računi za kmetijstvo, Slovenija, 2018

Bruto dodana vrednost v slovenskem kmetijstvu je v letu 2018 znova dosegla 1,4 % bruto domačega proizvoda

Bruto dodana vrednost v kmetijstvu je v letu 2018 znova dosegla  1,4 % bruto domačega proizvoda. Glavni razlog za povečanje deleža je bila večja vrednost rastlinske proizvodnje z izjemno letino sadja in grozdja. Rezultat dobre letine so občutno izboljšani dohodkovni kazalniki v kmetijstvu.

  • 1.10.2019
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu dosegel 7.634 EUR, kar je največ doslej

Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je v letu 2018 glede na leto 2017 bistveno zvišala. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je zvišal za 0,4 odstotne točke, na 1,4 % BDP, in tako dosegel raven iz leta 2015. Faktorski dohodek je bil v letu 2018 za 38 % višji kot v prejšnjem letu; znašal je 596 milijonov EUR. Faktorski dohodek na zaposlenega je bil v primerjavi s predhodnim letom višji za 39 %; znašal je 7.634 EUR, kar je največ v celotnem obdobju, odkar se izračunava. Povečanje dohodka je bilo posledica višje vrednosti kmetijske proizvodnje (za 18 %), višje vrednosti vmesne potrošnje (za 4 %) in nižje zaposlenosti (za 1 %).   

Znesek subvencij v letu 2018 nižji kot v predhodnem letu

Subvencije so v letu 2018 znašale 247 milijonov EUR; v primerjavi z letom 2017 je bila njihova vrednost za 5 % nižja. Subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, ampak le na višino faktorskega dohodka. Delež subvencij v faktorskem dohodku je znašal 42 %, kar je 19 odstotnih točk manj kot v prejšnjem letu.

Vrednost kmetijske proizvodnje je glavni razlog za zvišanje dohodkovnih kazalnikov

Vrednost kmetijske proizvodnje je v letu 2018 znašala 1.371 milijonov EUR, kar je za 18 % več kot v prejšnjem letu, čeprav so bile cene za 7 % nižje. Vzrok za višjo vrednost je bila za 27 % večja proizvodnja; ta je bila večja v glavnem zaradi večje rastlinske pridelave, ki je bila posledica ugodnih vremenskih razmer.

Vrednost rastlinske pridelave v 2018 zaradi znatno večjega pridelka kot v 2017 kljub nižjim cenam višja kot v 2017  

Vrednost rastlinske pridelave v letu 2018 je bila ocenjena na 794 milijonov EUR; to je 58 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu ali za 8 odstotnih točk več kot v prejšnjem letu. Cene rastlinskih pridelkov so bile sicer nižje kot v prejšnjem letu (za 12 %), a je bila vrednost rastlinske pridelave kljub temu višja (za 35 %), ker je bil obseg rastlinske pridelave toliko večji (za 54 %). Na dvig vrednosti so vplivala vsa področja rastlinske pridelave, izjema je bila le pridelava krompirja. Glavni razlog za večjo vrednost rastlinske pridelave v letu 2018 v primerjavi z letino 2017 je bila znatno večja pridelava sadja in grozdja oz. vina.

Vrednost sadja je bila skoraj dvakrat višja kot v predhodnem letu, in to zaradi količinsko izjemno dobre letine (ne le v primerjavi z izjemno slabo letino 2017, ampak tudi glede na 10-letno povprečje) in kljub za polovico nižjim cenam sadja. Vrednost vina je bila višja za 66 % (pridelek je bil večji za 65 %, cene so bile višje za 1 %). Vrednost krmnih rastlin je bila višja za skoraj tretjino – zaradi večje pridelave (za 26 %) in višjih cen (za 2 %). Vrednost industrijskih rastlin je bila za četrtino višja kot v prejšnjem letu, v glavnem zaradi večjega pridelka (za 24 %), nekoliko pa tudi zaradi višjih cen (za 1 %). Vrednost žit se je zvišala za 13 %, in sicer zaradi količinsko večjega pridelka (za 9 %), pri čemer je bila bistvena dobra letina koruze in še cene koruze so bile višje (za 4 %). Vrednost pridelka zelenjadnic je bila višja za 7 %, in to predvsem zaradi zvišanja cen zelenjadnic (za 6 %); pridelava zelenjadnic je bila namreč le za malenkost večja (za 1 %). Vrednost krompirja je bila v 2018 kljub višjim cenam kot v 2017 (za 9 %) nižja kot v 2017, ker je bila količina pridelka toliko manjša kot v predhodnem letu (za 10 %). 

Vrednost živinoreje ostaja na lanskoletni ravni   

Vrednost živinoreje je v 2018 znašala 559 milijonov EUR, to je 41 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu ali za 7 odstotnih točk manj kot v 2017. Vrednost živinoreje je ohranila raven predhodnega leta, saj je bilo vse, kar vpliva na to vrednost, skoraj enako kot v predhodnem letu: prireja in cene. Tako pri prireji živine kot pri prireji živalskih proizvodov v letu 2018 v primerjavi s predhodnim letom ni bilo bistvenih sprememb.

Vrednost prireje živine je znašala 316 milijonov EUR, kar je 23 % vrednosti kmetijske proizvodnje ali za 4 odstotne točke nižji delež kot v 2017. Vrednost prireje živine je bila za 1 % višja kot v predhodnem letu;  obseg prireje živine se glede na prejšnje leto ni spremenil, cene pa so se nekoliko zvišale. Zaradi zvišanja cen se je zvišala vrednost prireje goveda (za 2 %) in vrednost prireje perutnine (za 1 %). Vrednost prireje drobnice (za 1 %) je bila posledica za odstotek večje prireje, kajti cene so bile v povprečju enake kot v predhodnem letu. Vrednost prireje prašičev je bila nižja (za 4 %), in to zaradi nižjih cen; prirast je bil namreč približno tak kot v predhodnem letu.

Vrednost živalskih proizvodov je znašala 243 milijonov EUR; v primerjavi s prejšnjim letom je bila nižja za 1 %. Razlog za znižanje je bila nekoliko manjša količinska prireja (za 1 %), cene živalskih proizvodov so bile enake cenam v predhodnem letu. Delež živalskih proizvodov v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje se je v 2018 v primerjavi s prejšnjim letom znižal za tri odstotne točke in je znašal 18 %. Razlog za znižanje je bila nižja vrednost najpomembnejšega živalskega proizvoda – mleka (za 3 %); ta pa je bila nižja, ker so bile pridobljene količine mleka manjše kot v 2017 (za 3 %), cene mleka pa nespremenjene. Vrednost proizvodnje jajc je bila višja za 2 %, in sicer zaradi višjih cen; količina je bila namreč le neznatno večja.

Vrednost kmetijskih storitev je znašala 18 milijonov EUR ali 1 % vrednosti kmetijske proizvodnje.

Višji stroški – posledica višjih cen izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo (inputov)

Vrednost vmesne potrošnje (znašala je 750 milijonov EUR) je bila za 4 % višja kot v prejšnjem letu, in to skoraj v celoti zaradi višjih cen kmetijskih inputov (tj. izdelkov in storitev, potrebnih za kmetijsko proizvodnjo).  

Najbolj, za 9 %, so se zvišali stroški za goriva in energijo, in to zaradi višjih cen goriv (za 8 %). Stroški gnojil so se zvišali za 5 % (zaradi višjih cen). Občutno so se zvišali stroški vzdrževanja opreme (za 6 %) in zgradb (za 3 %). Zaradi višjih cen so se zvišali tudi strošek za krmo (za 3 %) in stroški veterinarskih storitev (za 1 %). Preostali stroški v kmetijstvu so se zvišali za 12 %, večinoma zaradi večjega obsega potrošenega materiala in storitev, nekoliko pa tudi zaradi višjih cen. Nižji kot v predhodnem letu so bili stroški za seme (za 4 %) in stroški za zaščitna sredstva v kmetijstvu (za 2 %).  

Vrednost bruto investicij v kmetijstvu občutno višja zaradi investicij v nekmetijske proizvode

Bruto investicije v osnovna sredstva so znašale 305 milijonov EUR ali za 19 % več kot v letu 2017. Bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo so znašale 33 milijonov EUR ali za 2 % manj kot v prejšnjem letu. Bruto investicije v nekmetijske proizvode so znašale 273 milijonov EUR ali za 23 % več kot v prejšnjem letu.

Število zaposlenih v kmetijstvu nižje, število plačanih delavcev višje

V letu 2018 je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 78.017 zaposlenih ali za skoraj 1 % manj kot v letu 2017. Med temi so bili sicer najštevilnejši samozaposleni (bilo jih je 71.422), vendar jih je bilo za nekaj več kot 1 % manj kot v predhodnem letu. Poleg samozaposlenih je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih še 6.595 plačanih delavcev ali za 3 % več kot v letu 2017.

Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Vir: SURS
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
20142015201620172018
tekoče cene (mio. EUR)
Kmetijska proizvodnja1.2271.2791.2191.1631.371
Vmesna potrošnja751746737723750
Bruto dodana vrednost 1)475534482440621
Potrošnja stalnega kapitala257258260262267
Neto dodana vrednost v osnovnih cenah 2)219276222178354
Sredstva za zaposlene 7474869194
Drugi davki na proizvodnjo76456
Druge subvencije na proizvodnjo246238247260247
Faktorski dohodek 3)458508465433596
Poslovni presežek/Raznovrstni dohodek 4)384434379342501
Plačane rente2019211919
Plačane obresti97443
Prejete obresti11111
Podjetniški dohodek 5)357409355320480
Bruto investicije 233249231256305
Bruto investicije v kmetijske proizvode3738343433
Bruto investicije v nekmetijske proizvode196211197222273
Zaposlenost (1.000 PDM) 6)8281807978
1) Bruto dodana vrednost = kmetijska proizvodnja - vmesna potrošnja
2) Neto dodana vrednost = bruto dodana vrednost - potrošnja stalnega kapitala
3) Faktorski dohodek = neto dodana vrednost - drugi davki na proizvodnjo + druge subvencije na proizvodnjo
4) Poslovni presežek/raznovrstni dohodek = faktorski dohodek - sredstva za zaposlene
5) Podjetniški dohodek = poslovni presežek/raznovrstni dohodek - plačane rente - plačane obresti + prejete obresti
6) PDM = polnovredna delovna moč
Vir: SURS
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
20142015201620172018
stalne cene predhodnega leta (mio. EUR)
Kmetijska proizvodnja1.2881.3051.2391.1041.476
Vmesna potrošnja807789731720720
Bruto dodana vrednost 481516508383756
Potrošnja stalnega kapitala255253256257259
Neto dodana vrednost v osnovnih cenah 226263252126498
Sredstva za zaposlene 7373869092
Drugi davki na proizvodnjo76455
Druge subvencije na proizvodnjo244236245256242
Faktorski dohodek463493493377734
Poslovni presežek/Raznovrstni dohodek 390420407287642
Plačane rente2019211919
Plačane obresti97443
Prejete obresti11011
Podjetniški dohodek 363395384266621
Bruto investicije 229244230250295
Bruto investicije v kmetijske proizvode3637363231
Bruto investicije v nekmetijske proizvode192207194218263
Vir: SURS
Temeljni agregati ekonomskih računov za kmetijstvo, Slovenija
2015201620172018
letne spremembe obsega (%)
Kmetijska proizvodnja6-3-927
Vmesna potrošnja5-2-20
Bruto dodana vrednost 9-5-2072
Potrošnja stalnega kapitala-1-1-1-1
Neto dodana vrednost v osnovnih cenah 20-9-43179
Sredstva za zaposlene -11541
Drugi davki na proizvodnjo-13-27230
Druge subvencije na proizvodnjo-434-7
Faktorski dohodek8-3-1970
Poslovni presežek/Raznovrstni dohodek 9-6-2488
Plačane rente-37-9-1
Plačane obresti-25-470-27
Prejete obresti-30-3132-4
Podjetniški dohodek 11-6-2594
Bruto investicije 5-8815
Bruto investicije v kmetijske proizvode1-6-6-6
Bruto investicije v nekmetijske proizvode5-81119
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

V skladu s spremembami podatkov nacionalnih računov sta spremenjeni vrednosti postavk: 

19095 Posredno merjene storitve finančnega posredništva

24000 Drugi davki na proizvodnjo.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.