Mednarodni dan starejših

Skoraj vsak peti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let

Na začetku 2019 je bilo v Sloveniji 413.054 starejših, tj. prebivalcev, starih 65 ali več let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; osebe, ki se v tem času rodijo v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živele v povprečju približno 7 let dlje kot tiste, ki so se rodile pred 25 leti.

  • 23.9.2019
  • |
  • brez statusa

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let (65+).

Osebe, stare najmanj 65 let, predstavljajo skoraj 20 % prebivalstva Slovenije, prevladujejo ženske

1. januarja 2019 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije 413.054 ali 19,8 % takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 % teh oseb so bile ženske. 189 prebivalcev izmed teh je bilo starih 100 ali več let; od tega161 žensk. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; v Sloveniji se je v zadnjih 25 letih podaljšala v povprečju za oba spola za približno 7 let. V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb ali 3 %. Na ravni statističnih regij je bil delež starejših oseb med celotnim prebivalstvom največji v goriški (22,4 %) in pomurski (22,2 %), najmanjši pa v osrednjeslovenski regiji in jugovzhodni Sloveniji (v vsaki 18,4 %). Samo v treh statističnih regijah je bil delež starejših manjši od slovenskega povprečja, poleg že omenjenih še v savinjski (19,3 %).

Število starejših višje od števila otrok

Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, se v Sloveniji z leti povečuje; za leto 2019 znaša 131,7 (za ženske še precej več: 155,7). To pomeni, da je med prebivalci na vsakih 100 otrok povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz projekcij prebivalstva EUROPOP2018 že več kot 200; to pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.

 

Stopnja tveganja revščine med starejšimi višja kot med vsem prebivalstvom, njihova samoocena zadovoljstva z življenjem pa najnižja

Število delovno aktivnih s starostjo teh oseb upada. Za slovenski trg dela je značilno, da je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 55–64 let ena najnižjih v EU, predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja (v letu 2018: 47,0 %; povprečje v EU-28: 58,7 %). Se pa v zadnjih letih zvišuje; od leta 2016 se je zvišala za 8,5 odstotne točke.

Nekateri ostanejo delovno aktivni (tj. zaposleni ali samozaposleni) tudi po dopolnjenem 65. letu. Takih oseb je bilo konec leta 2018 v Sloveniji 4.965 (od tega 73,3 % moških). Te osebe so predstavljale 0,6 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji. Povprečna bruto plača zaposlenih oseb v tej starosti je precej višja od povprečne bruto plače vseh zaposlenih. V letu 2017 je bila skoraj še enkrat višja; po začasnih podatkih je znašala 3.318 EUR (za moške 3.339 EUR, za ženske pa 3.255 EUR).

Stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije je bila v letu 2018 13,3-odstotna, to pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije. Med temi je bilo 89.000 upokojencev (ali 18,1 % vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja prav med osebami, starimi 65 ali več let, in sicer 18,3-odstotna (med starejšimi od 74 let je bila celo 21,8-odstotna).

Povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem je bila med osebami, starimi 65+, najnižja: 6,7 (na lestvici od 0 do 10); povprečna samoocena v vseh starostnih skupinah skupaj je bila 7,3 (najvišja je bila med mladimi, starimi 16–29 let: 8,1).

Na oceno splošnega zadovoljstva z življenjem posameznika vpliva v precejšnji meri tudi njegovo zdravstveno stanje. V letu 2018 je bilo med vsemi prebivalci približno 10 % takih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot slabo ali zelo slabo; samo med starejšimi (65+) je bil delež takih bistveno višji; znašal je 23 %.

4,5 % oseb, starih 65+, prebiva v domovih za starejše, med temi je samo vsak četrti moški

V domovih za starejše, ki z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, je 1. januarja 2019 prebivalo 19.260 oseb; 95 % teh oseb je bilo starih najmanj 65 let. Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za 15 % (tudi zaradi novih zmogljivosti). Njihova povprečna starost je bila na začetku tega leta 83 let.

Delež starejših, ki živijo v t. i. skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše, se s starostjo povečuje. Na začetku leta 2018 je bilo med 65-letniki takih, ki so živeli v skupinskih gospodinjstvih, 0,9 %, med 80-letniki 5 %, med 85-letniki 11 %, med nad 90 let starimi osebami pa že vsaka četrta.

Delež višje- in visokošolsko izobraženih med starejšimi čedalje višji

Med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, je bilo v letu 2018 v Sloveniji 13,2 % višje- ali visokošolsko izobraženih (v 2011 jih je bilo 10,2 %). Starejši od 65 let so edina starostna skupina, v kateri delež moških z višje- ali visokošolsko izobrazbo presega delež žensk z enako izobrazbo (16,9 % : 10,6 %). V starostni skupini 60–64 let pa delež žensk za 1,8 odstotne točke presega delež moških (17,2 % : 15,4 %). Premik v smeri večjega vključevanja žensk v višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje se je torej začel z generacijami, rojenimi sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Srebrna generacija v digitalni dobi

S širitvijo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in z razvojem digitalne družbe je pomembno, da imajo vsi posamezniki ne glede na starost, izobrazbo ali status enake priložnosti in ustrezna znanja, da v njej tudi sodelujejo. S tem se bo preprečil digitalni razkorak, tj. nezmožnost dostopa ali uporabe informacijskih tehnologij, s poudarkom na uporabi interneta.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.