Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, Slovenija, 2018

Objavljamo podatke nacionalnih računov po opravljeni načrtovani obsežni reviziji in prvo letno oceno BDP za leto 2018. Skupen vpliv številnih pozitivnih in negativnih sprememb na vrednost podatkov je manjši kot ob prejšnji obsežni reviziji, objavljeni v letu 2014. Revidirana je celotna podatkovna vrsta od leta 1995.

Gospodarska rast v letu 2018 4,1-odstotna

Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2018, pripravljeni na podlagi prvih letnih podatkovnih virov, je BDP znašal 45.755 milijonov EUR. To je nominalno za 6,4 % več kot v letu 2017, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 4,1 % več kot v letu 2017.

V 2018 vse izdatkovne komponente BDP višje kot v 2017

Saldo zunanje menjave je bil v letu 2018 še vedno močno pozitiven (3.789 mio. EUR) in nekoliko nižji kot v letu 2017 (realno za -0,2 % BDP). Obseg izvoza se je povečal za 6,6 %, obseg uvoza pa za 7,7 %.

Končna potrošnja gospodinjstev se je v obsegu povečala za 3,4 %, največji prispevek k temu je bil v skupini izdatkov za transportna sredstva in storitve. Končna potrošnja sektorja država se je v obsegu povečala za 3,2 %.

Obseg bruto investicij v osnovna sredstva se je povečal za 9,4 %, predvsem zaradi povečanja investicij v stroje in opremo; povečale so se tako investicije v transportna sredstva (realno za 7,2 %) kot investicije v druge stroje in opremo (realno za 11,9 %). Pomemben je bil tudi prispevek investicij v nestanovanjske zgradbe (te so se realno povečale za 11,5 %). Bruto investicije v osnovna sredstva so v letu 2018 predstavljale 19,2 % BDP ali za 0,9 odstotne točke več kot v letu 2017.

Zaloge proizvodov, nedokončane proizvodnje, materiala in trgovskega blaga so se tudi v letu 2018 povečale, skupaj za 850 mio. EUR.

Dodana vrednost višja v večini dejavnosti

K 4,1-odstotni gospodarski rasti je v letu 2018 s povečanjem dodane vrednosti prispevala večina proizvodnih dejavnosti. Največji je bil prispevek predelovalnih dejavnosti (0,7 odstotne točke), sledile so dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (0,6 odstotne točke), gradbeništvo (0,4 odstotne točke) ter promet in skladiščenje (0,4 odstotne točke).

Delež sredstev za zaposlene večji kot v 2017

Delež sredstev za zaposlene v BDP je bil v letu 2018 za 0,4 odstotne točke večji kot v letu 2017 in je predstavljal 49,9 % BDP. Delež neto davkov na proizvodnjo in uvoz se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke na 12,9 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala se je zmanjšal za 0,3 odstotne točke na 19,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka je bil 18,3 % BDP (0,0 odstotne točke spremembe glede na 2017).

Skupna zaposlenost presegla milijon oseb

Število zaposlenih se je v letu 2018 povečalo za 3,3 %, število samozaposlenih pa za 2,5 %. Skupna zaposlenost se je v letu 2018 povečala za 3,2 % in je bila ocenjena na 1.020.719 oseb, od tega je bilo zaposlenih 81 %, samozaposlenih pa 19 %.

Več o reviziji

Pri običajnih revizijah podatkov nacionalnih računov se revidirajo podatki nekaj preteklih let in gre večinoma za rutinsko posodabljanje podatkov z dodatnimi podatkovnimi viri. Tokrat so bili revidirani podatki za celotno obdobje od leta 1995 in opravljenih je bilo veliko več revizijskih korakov kot običajno. Gre za časovno usklajevanje politike revizij podatkov nacionalnih računov evropskih držav, katerega namen je zagotavljati primerljivost podatkov med državami.

Večina revizijskih korakov je bila opravljena na podlagi rezultatov preverjanja kakovosti podatkov nacionalnih računov za administrativne namene (za določanje prispevka v proračun EU, ugotavljanje presežnega primanjkljaja in dolga države, določanje upravičenosti do evropskih sredstev), pri čemer Evropska komisija od držav članic zahteva, da izvedejo ukrepe za zagotovitev skladnosti ocen z metodološko podlago in zagotovitev primerljivosti podatkov med državami. Te zahteve so za posamezne države različne, odvisno od ugotovitev v postopkih preverjanja. Postopki zadnjega preverjanja še niso končani, se pa končujejo. Za Slovenijo so na spremembo vrednosti ocen najbolj vplivale naslednje revizijske točke: vključitev sprememb zalog stoječega lesa (ocenjevanje proizvodnje lesa vzdrževanih gozdov že v času rasti, ne šele ob poseku), vključitev davka na dodano vrednost, ki ni bil plačan državi ob prenehanju poslovanja proizvajalcev, popravki izključitve dobičkov in izgub iz lastnine zalog, popravki prilagoditve vrednotenja na osnovne cene za proizvode za lastno porabo, preverjanje tržnosti in institucionalna sektorizacija pravnih oseb zasebnega prava.

Vrednosti ocen bruto domačega proizvoda v posameznih letih so se po reviziji spremenile v razponu od -0,4 % do +0,6 %, v povprečju pa za 0,0 % BDP. Stopnje gospodarske rasti so se spremenile v razponu od -0,5 do +0,3 odstotne točke, v povprečju pa za 0,0 odstotne točke.