Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija, 2018

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 268.000 oseb

Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2018 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,3-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako kot v prejšnjem letu.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.946 EUR, mesečni pa 662 EUR. Osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 662 EUR, so bile torej izpostavljene tveganju revščine (oz. so živele pod pragom tveganja revščine). Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.391 EUR na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 EUR na mesec.

Stopnja tveganja revščine je ostala enaka kot v prejšnjem letu. Prag tveganja revščine se je zvišal za 318 EUR na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2017; to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2018 referenčno leto za dohodek. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine so bili v letu 2017 višji kot v prejšnjem letu. Dohodek je bil nekoliko enakomerneje porazdeljen med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,3 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa je ostala enaka.

Med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 89.000 upokojencev (ali 18,1 % od vseh upokojencev), od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških; 52.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6 % od vseh delovno aktivnih), od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih; 46.000 je bilo brezposelnih (ali 45,7 % od vseh brezposelnih), 45.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 11,7 % od vseh otrok), 36.000 pa je bilo drugih oseb (ali 20,4 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).

Stopnje tveganja revščine so se glede na prejšnje leto znižale za zaposlene osebe (za 0,2 odstotne točke), samozaposlene osebe (za 2,7 odstotne točke) in mladoletne otroke (za 1,1 odstotne točke), zvišale pa so se za brezposelne osebe (za 3,9 odstotne točke), upokojence (za 2,2 odstotne točke) ter za druge neaktivne in nerazvrščene osebe (za 1,3 odstotne točke).

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,5 %. Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,6 odstotne točke manj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 1 odstotno točko manj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev v Sloveniji, vključno s pokojninami, čeprav je bil njihov vpliv v 2018 nekoliko manjši kot v prejšnjem letu, še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.

Povprečni dohodek gospodinjstev višji

Povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je v Sloveniji v 2017 znašal 23.039 EUR in je bil tako za 783 EUR višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 343 EUR (na 9.333 EUR), povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 542 EUR (na 14.127 EUR).

Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil v zahodni Sloveniji za 996 EUR višji kot v vzhodni Sloveniji. Najvišji je bil v osrednjeslovenski (10.222 EUR), najnižji pa v pomurski statistični regiji (8.571 EUR). Glede na prejšnje leto se je zvišal v desetih statističnih regijah, najbolj v posavski in gorenjski, najmanj v goriški in pomurski. V primorsko-notranjski in obalno-kraški statistični regiji se je povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva nekoliko znižal.

Največja deleža skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev so sestavljali dohodki iz zaposlitve (60,5 %) in pokojnine (22,2 %), sledili so družinski in socialni prejemki (9,9 %), dohodki iz samozaposlitve (5,2 %) ter kapitalski in drugi dohodki (2,2 %). Delež dohodkov iz zaposlitve v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev se je glede na prejšnje leto zvišal za 1,1 odstotne točke, delež kapitalskih in drugih dohodkov je ostal nespremenjen, deleži vseh drugih dohodkov (pokojnin, dohodkov iz samozaposlitve, družinskih in socialnih prejemkov) v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev pa so se nekoliko zmanjšali.

326.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 0,9 odstotne točke. Znašala je 16,2 %; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 326.000 oseb ali 19.000 manj kot v prejšnjem letu. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnje resne materialne prikrajšanosti (ta se je znižala za 0,9 odstotne točke) in stopnje zelo nizke delovne intenzivnosti (za 0,8 odstotne točke); stopnja tveganja revščine je ohranila vrednost iz prejšnjega leta.

Stopnji obeh tveganj, revščine in socialne izključenosti, najvišji v pomurski, najnižji v gorenjski statistični regiji

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v pomurski (16,5 %) statistični regiji; sledili sta ji podravska in zasavska statistična regija (v vsaki 15,6 %). Najnižja je bila v gorenjski statistični regiji (10,3 %); sledili sta ji jugovzhodna Slovenija in posavska statistična regija (v vsaki 11,1 %). Največ ljudi, ki so živeli z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo v osrednjeslovenski (60.000) in podravski statistični regiji (49.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) ter posavski in zasavski statistični regiji (v vsaki po 8.000). Delež oseb z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, se je glede na prejšnje leto znižal v petih (v podravski, posavski, jugovzhodni Sloveniji, osrednjeslovenski in gorenjski), zvišal v šestih statističnih regijah, v savinjski statistični regiji pa je bil enak kot v prejšnjem letu.

Stopnja tveganja revščine, statistične regije, Slovenija, 2018

Vir: SURS, GURS

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v pomurski statistični regiji (21,6-odstotna); sledili sta ji savinjska (19,5-odstotna) in podravska (19,2-odstotna); najnižja je bila v gorenjski statistični regiji (12,2-odstotna), sledili sta ji jugovzhodna Slovenija (12,4-odstotna) in osrednjeslovenska statistična regija (13,4-odstotna). Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih največ ljudi v osrednjeslovenski (72.000) in podravski statistični regiji (61.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) in zasavski statistični regiji (9.000). Glede na prejšnje leto se je delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, znižal v devetih, zvišal pa v treh statističnih regijah (v primorsko-notranjski, goriški in pomurski).