Ob prvem šolskem dnevu

Ob prvem šolskem dnevu

Šolske počitnice se zaključujejo in šole bodo v ponedeljek ponovno sprejele okoli 264.000 učencev in dijakov. Preden se odprejo šolska vrata, preverimo, kaj nam o šolskem letu 2019/20 lahko pove leto, ki se izteka.

  • 28.8.2019
  • |
  • končni podatki

Učenci
Na začetku šolskega leta 2018/19 je bilo v osnovno šolo vključenih 186.328 otrok, to je 5.000 več, kot jih je bilo leto poprej. Število osnovnošolcev narašča vse od šolskega leta 2010/11, ko jih je bilo najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). V osnovno šolo namreč že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčnejše pa so tudi od generacij, rojenih pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Generacija (skoraj 22.000) prvošolcev  je bila v šolskem letu 2018/19 skoraj za četrtino bolj številčna od generacije devetošolcev (teh je bilo 17.751). Ta trend se bo kmalu začel obračati, kajti rodnost v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ponovno upada, tako da se bo v naslednjih letih število otrok, vpisanih v šolo, zmanjševalo, številčno močnejše generacije pa bodo tiste v višjih razredih osnovne šole.

Prvič v šolo
V šolskem letu 2018/19 je v prvi razred osnovne šole vstopilo 21.945 otrok. Otroci v Sloveniji v osnovno šolo vstopajo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo zaradi različnih razlogov za eno leto odložijo in vstopijo v šolo stari sedem let. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 6 % sedemletnikov, v šolskem letu 2018/19 je bilo takih 10 % prvošolcev. Večinoma so to otroci, rojeni v novembru ali decembru, torej najmlajši v svoji generaciji. Znaten delež sedemletnikov med prvošolci pa je delež otrok s posebnimi potrebami (tedaj 19,8 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

V razredih povprečno po 19 učencev
V oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) je bilo v povprečju 19 učencev. Oddelki samostojnih šol so bili številčnejši od povprečja (s po 20,7 otroka), v oddelkih podružničnih šol pa je bilo otrok precej manj (11). Razlike obstajajo tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,5 otroka).

Dijaki
Število osnovnošolcev se že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj. V šolskem letu 2018/19 je bilo v srednje šole vpisanih 73.110 dijakov, 5.000 manj kot pred šestimi leti. Pričakujemo, da se bo ta trend v prihajajočem šolskem letu ustavil, saj bodo prihodnje generacije 15-letnikov vse večje.
Med 19.735 dijaki prvih letnikov je bilo 18.920 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.

Splošno ali poklicno izobraževanje?
Skoraj polovica dijakov in dijakinj je bilo vpisanih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Malo več kot tretjina jih je obiskovalo splošne (gimnazijske) programe, skoraj petina pa nižje poklicno izobraževanje. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za poklicne in strokovne programe. Od šolskega leta 2010/11 dalje se je delež dijakov v teh programih povečal za 5 odstotnih točk; na drugi strani se je zmanjšal delež tistih, ki so bili vključeni v gimnazije.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večji meri vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (74 %) vseh dijakov (fantov) je v šolskem letu 2018/19 izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (39 % vseh dijakov) in računalništvo (11 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala  v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločile za programe s področij zdravstvo (12 % vseh dijakinj), osebne storitve (13 %) in poslovne vede (10 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Pišem se Šola
Šole so med najpomembnejšimi ustanovami vsakega večjega kraja, zato ne preseneča, da je najpogostejše ime za ulico v Sloveniji ravno Šolska ulica (52 v letu 2018). Poleg nje je  bilo v Sloveniji tudi šest Šolskih poti in prav toliko Šolskih cest. Dijaške ulice so bile tri.
Tudi med lastnimi imeni se pojavljajo imena, povezana s šolo. Priimek Šola je tedaj v Sloveniji imelo deset oseb, priimek Šolar 510 in priimek Dijak 108 oseb.

70 centov za svinčnik
Šolske potrebščine so lahko za družinski proračun precejšnje breme. Cene posameznih učbenikov in delovnih zvezkov se lahko gibljejo tudi okrog 20 evrov. Berilo za 4. razred devetletke je pred enim letom v povprečju stalo 17,40 evra. Za nakup navadnega svinčnika smo morali plačati povprečno 0,70 evra, šolski zvezek (50-listni, A4) pa nas je stal 1,83 evra.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.