Praznik češenj

V 2018 smo uvozili 35-krat več češenj kot smo jih izvozili

Pridelovalci češenj so v 2018 v intenzivnih sadovnjakih pridelali 1.212 ton češenj. To je bil drugi največji pridelek po osamosvojitvi Slovenije. Še večji je bil le v 2015.

  • 3.6.2019
  • |
  • brez statusa

Prebivalec Slovenije je v 2017 porabil povprečno 122 kg sadja. Samooskrbnost s sadjem je bila v Sloveniji v tistem letu 15-odstotna. To pomeni, da je Slovenija 85 % sadja uvozila. Natančnih podatkov o tem, kolikšna je bila samooskrbnost s češnjami, nimamo, imamo pa nekaj drugih podatkov, povezanih s češnjami.

V intenzivnih sadovnjakih 1.212 ton češenj

Intenzivni sadovnjaki so strnjeni nasadi sadnih dreves, namenjeni pretežno pridelavi pridelka za prodajo. Urejeni so tako, da jih je mogoče mehanizirano obdelovati in negovati. V 2017 je imelo intenzivne sadovnjake s češnjami skoraj 700 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Ti sadovnjaki so v 2018 skupaj merili 200 hektarjev, kar je dvakrat toliko kot pred dvajsetimi leti. Največ takih sadovnjakov je bilo v goriški statistični regiji.

Pridelek češenj je zelo odvisen od vremenskih razmer. Sadni letini 2016 in 2017 sta bili v slovenskih sadovnjakih zaradi spomladanske pozebe zelo slabi, letina 2018 večine sadnih vrst pa je bila nadpovprečna. Češenj so v intenzivnih sadovnjakih pridelali 1.212 ton. To je bil drugi največji pridelek češenj po osamosvojitvi Slovenije. Večji je bil v 2015. Takrat so jih nabrali 1.444 ton.


V ekstenzivnih sadovnjakih 5.364 ton češenj


Še več češenj kot v intenzivnih sadovnjakih raste v ekstenzivnih sadovnjakih. To so kmečki sadovnjaki, v katerih gojijo pretežno stare sorte. V takih sadovnjakih je v 2018 raslo skoraj 170.000 češnjevih dreves, ki so obrodila skoraj 5.400 ton plodov.

Veliko več češenj uvozimo kot izvozimo

Slovenija je v 2018 uvozila skoraj 400 ton češenj, od tega največ, 39 %, iz Italije; iz Avstrije jih je uvozila 20 %, iz Grčije pa 19 %. Uvažala jih je v vseh mesecih leta, največ pa jih je uvozila v juniju (57 %); sledila sta maj (20 %) in julij (16 %).
11 ton češenj je Slovenija v 2018 tudi izvozila, od tega 95 % v juniju. Večino teh češenj, 90 %, je izvozila v Španijo, preostalih 10 % pa v Hrvaško. Izvoz češenj v preostale države je bil zanemarljiv.



Prodaja in nakup češenj

Pridelovalci češenj prodajajo svoj pridelek po različnih tržnih poteh. V podatkih Statističnega urada RS so zajeti le tisti načini trženja, za katere se vodijo ustrezne evidence, na podlagi katerih se statističnemu uradu sporočajo zahtevani podatki. Češnje pa se prodajajo tudi na manjših trgih (npr. na stojnicah ob cestah). Podatkov o teh SURS ne more zajeti, zato te češnje niso upoštevane v tu prikazanih podatkih.

Del pridelka češenj prodajo pridelovalci različnim podjetjem, ki češnje odkupujejo za predelavo ali nadaljnjo prodajo. V 2018 je bilo tako odkupljenih od pridelovalcev skoraj 55 ton češenj po povprečni ceni 2,91 EUR.

Del pridelka češenj pridelovalci prodajajo sami na večjih živilskih trgih (tržnicah). V 2018 so jih tako prodali skoraj 66 ton po povprečni ceni 4,44 EUR. Od leta 2000 so bile češnje na živilskih trgih v povprečju najcenejše v letu 2000 (2,10 EUR), najdražje pa v letu 2008 (5,95 EUR).

Češnje in poimenovanja

S češnjami je povezanih tudi precej imen naselij v Sloveniji: Češnjica, Bohinjska Češnjica, Češnjica pri Kropi, dve naselji se imenujeta Češnjice. Imamo tudi Male in Velike Češnjice, Češnjice pri Moravčah, pri Trebelnem, pri Zagradcu in v Tuhinju. In tudi naslednja imena naselij so povezana s češnjami: Češnjevec, Črešnjevec, Črešnjevci, Črenšovci itd. V vseh naseljih, katerih imena so povezana s češnjami, je v 2018 živelo približno 5.000 ali 0,2 % prebivalcev Slovenije.

Po podatkih Centralne podatkovne zbirke Govedo, ki jo vodi Kmetijski inštitut Slovenije, je bilo ime Češnja eno pogostejših kravjih imen. Med kravami, rojenimi v letih od 2000, do 2015, jih je bilo 159 z imenom Češnja. To kravje ime je bilo po pogostnosti na 619. mestu.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.