Udeleženci predterciarnega izobraževanja in tisti, ki so izobraževanje na teh ravneh končali, Slovenija, šolsko leto 2018/2019 in 2017/2018

Tudi v šolskem letu 2018/19 osnovnošolcev več, srednješolcev pa nekaj manj kot v preteklih letih

V šolskem letu, ki se izteka, je vrtce obiskovalo 87.150 otrok, šolo pa 186.330 učencev in 73.100 dijakov. 24.150 izmed njih je poleg šole obiskovalo tudi glasbeno šolo.

  • 29.5.2019
  • |
  • končni podatki

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številnejše generacije otrok kot pred leti, številnejše tudi od generacij, rojenih pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se tako že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj, prav tako tudi  študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, vendar ne zaradi večjega števila novorojenih (število rojstev namreč v zadnjih letih počasi upada), ampak predvsem zato, ker se povečuje delež otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.

 


Predšolska vzgoja

  • Na začetku šolskega leta 2018/19 je bilo v vrtce vključenih 87.147 otrok, to je  bilo 81,7 % vseh otrok, starih 1–5 let. V zadnjem desetletju, od 2008/09 do 2018/19, se je število otrok v vrtcih povečalo za tretjino: s 65.966 (2008/09) na 87.147 (2018/19). Predšolsko vzgojo je izvajalo 968 vrtcev in njihovih enot, od tega 852 javnih in 116 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,4 %). 
  • Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni dosegla, se mu pa vztrajno bliža. V šolskem letu 2018/19 je vrtec obiskovalo 93,5 % otrok te starosti, kar je za sedem odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2018/19 je vrtce obiskovalo 65,5 % otrok te starosti (v 2008/09 polovica).

 


Osnovnošolsko izobraževanje

  • Na začetku šolskega leta 2018/19 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 186.328 otrok, to je 5.000 več, kot jih je bilo v preteklem letu. Število osnovnošolcev tako še naprej narašča. Narašča pa vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Številčno šibkejše generacije otrok, rojene pred 10 do 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, v šole pa prihajajo številčno močnejše generacije. Generacija letošnjih prvošolcev (teh je 21.945) je tako za četrtino večja od generacije letošnjih devetošolcev (teh je 17.721).
  • Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo za eno leto odložijo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5,7 % sedemletnikov, tj. otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje začeli leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2018/19 je bilo med prvošolci 10 % sedemletnikov.

 

  • Osnovnošolske programe je izvajalo 774 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) v Sloveniji je obiskovalo 1.108 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 361 otrok, najmanjšo podružnico pa so obiskovali  štirje otroci.  Samostojne in matične osnovne šole je obiskovalo povprečno 342 učencev, podružnice pa povprečno 54 učencev. 
  • V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo povprečno 19,1 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,7, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (15,9), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,5).  
  • Razred je ponavljalo 1.692 učencev (ali 0,9  % vseh učencev). Največ učencev izmed teh je ponavljalo 6. razred (355), tem so po številu sledili tisti, ki so ponavljali osmi in sedmi razred. Najmanj učencev je ponavljalo deveti razred (21).
  • V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 9.948 otrok s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (76,5 %) je bila vključena v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 4,1 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu. 
  • V šolskem letu 2017/18 je osnovno šolo uspešno končalo 17.116 učencev, od tega 263 po prilagojenem programu.

 

Glasbeno in plesno izobraževanje

  • V šolskem letu 2018/19 je bilo v osnovno glasbeno in plesno izobraževanje vključenih 24.153 otrok in mladih, od tega 2.773 v 'pripravljalne' programe (predšolska glasbena vzgoja ter glasbena in plesna pripravnica), 1.498 se jih je učilo plesati, 19.882 pa igrati na različna glasbila ali peti. 
  • Udeleženci glasbenega in plesnega izobraževanja so večinoma osnovnošolci. Med vsemi osnovnošolci v opazovanem šolskem letu je bilo takih, ki so bili vključeni v programe glasbenega in plesnega izobraževanja, 11,8 %. Prvošolci so večinoma obiskovali glasbeno ali plesno pripravnico, višji razredi pa pouk posameznih glasbil, petja ali plesa. Nekaj več kot 400 otrok je bilo v glasbeno šolo vključenih že v vrtcu. Srednješolcev med udeleženci glasbenega in plesnega izobraževanja je bilo 1.140.
  • Med vsemi glasbili je bil najbolj priljubljen klavir, ki se ga je učila igrati skoraj četrtina vseh učencev v programu glasba. Sledile so kitara in violina ter flavta in harmonika.  
  • Izbira glasbenega in plesnega programa je v precejšnji meri odvisna od spola učencev. Fantje so se v veliki večini učili igrati klavir, kitaro in violino, pa tudi harmonika je priljubljena med njimi. Dekleta pa so poleg klavirja najbolj zanimali violina, flavta in balet. Izrazito 'moška' glasbila so tolkala in trobila; učenci pri pouku teh glasbil so bili namreč v glavnem fantje. Dekleta pa so prevladovala pri pouku petja in godal.





Srednješolsko izobraževanje

  • V srednješolsko izobraževanje, ki ga je v šolskem letu 2018/19   izvajalo 144 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami, je bilo v tem šolskem letu vključenih 73.110 dijakov. Število dijakov še vedno upada. Generacija mladih, ki je trenutno v srednji šoli, je ena najmanjših v zadnjih 70 letih. Pričakujemo, da se bo ta trend začel obračati, saj bodo prihajajoče generacije 15-letnikov številčno čedalje močnejše.
  • Med 19.735 dijaki prvih letnikov je bilo 18.920 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.
  • V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 91,2 % mladih, starih od 15 do 18 let, oziroma 92,5 %, če upoštevamo tudi tiste 15–18-letnike, ki so bili vključeni v srednješolsko izobraževanje za odrasle. 
  • V srednje splošno izobraževanje je bilo vpisanih 35 % vseh dijakov, od tega je bilo 61 % deklet. 46,2 % dijakov je bilo vključenih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje, od tega je bilo deklet 47 %. V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 18 % vseh dijakov; 30 % od teh je bilo deklet. 

 

  • V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večjem številu vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (74 %) vseh dijakov (fantov) v opazovanem letu je izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (39 % vseh dijakov) in računalništvo (11 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala  v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločile za programe s področja zdravstva (12 % vseh dijakinj), osebnih storitev (13 %) in poslovnih ved (10 %).

 

  • V šolskem letu 2017/18 je srednješolsko izobrazbo zaključilo 17.088 dijakov. 5.889 dijakov (34 %) je pridobilo srednjo splošno izobrazbo. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo 7.694 dijakov (45 %), srednjo poklicno 3.132 (18 %) in nižjo poklicno 370 (2 %). Ker se število srednješolcev vsako leto zmanjšuje, je vsako leto nižje tudi število tistih, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo. Od leta 2008/09, ko je izobraževanje zaključilo 21.000 dijakov, se je njihovo število zmanjšalo za 18,6 %.

 

Izobraževanje odraslih

  • V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2017/18 izobraževalo 1.010 oseb. Od tega je bilo dve tretjini moških, tretjina teh pa je bilo mlajših od 18 let.
  • Srednješolske programe za odrasle je v šolskem letu 2017/18 obiskovalo 18.690  oseb, od tega je bilo nekoliko več žensk (52 %).  85 % udeležencev je bilo mlajših od 26 let. 5 % udeležencev od vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 61 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 34 % pa  nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ teh oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.

 

 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.