Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, Slovenija, 2018

Objavljamo daljšo časovno serijo bilance za sadje
Na Statističnem uradu v letošnjem letu objavljamo končne podatke bilance za sadje za obdobje od leta 2000 dalje.

Stopnje samooskrbe posebno nizke pri zelenjavi, sadju, krompirju in žitih
Posebno nizke stopnje samooskrbe so tudi v letu 2018 izkazovale rastlinske bilance: pri zelenjavi je znašala 41 %, pri sadju 47 %, pri krompirju 49 %, pri žitih pa 69 %. Stopnji samooskrbi sta bili višji v živalskih bilancah: pri mesu je ta znašala 81 %, pri jajcih pa 96 %.

Domači proizvodnja in potrošnja vplivali na stopnjo samooskrbe
Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton. Zaradi količinsko obsežnejše proizvodnje ter potrošnje, ki je ostala na primerljivi ravni, se je stopnja samooskrbe pri žitih v letu 2018 povečala v primerjavi s prejšnjim letom, še vedno pa je bila sorazmerno nizka, 69-odstotna.

Skupna proizvodnja sadja je v tem letu dosegla nekaj več kot 190.000 ton, zaradi ugodnejših vremenskih razmer pa je bila skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojila in v letu 2018 dosegla okrog 400.000 ton, zato je bila stopnja samooskrbe precej višja kot v prejšnjem letu, tj. 47-odstotna, medtem ko je v letu 2017 znašala le 15 %.

Nekoliko večja potrošnja na prebivalca pri sadju, žitih in medu
Prebivalec Slovenije je v letu 2018 porabil za prehrano povprečno največ žit (123 kg) in zelenjave (111 kg), porabil pa je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža ter kilogram medu. V primerjavi z letom 2017 se je potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala.