Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Razvitost digitalne družbe v Sloveniji – od infrastrukture do uporabe IKT

V 2018: med širokopasovnimi priključki 36 % priključkov z optičnim dostopom do interneta, 80 % rednih uporabnikov interneta in med zaposlenimi 38.900 strokovnjakov za IKT. V 2017: okoli 543 milijonov EUR investicij v IKT.

13. 5. 2019 ob 10:30
|
brez statusa

17. maj je bil za svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe razglašen leta 1969. Letos ga tako praznujemo petdesetič. Ta dan je bil izbran zato, ker je bila 17. maja v Parizu podpisana prva Mednarodna telegrafska konvencija, na podlagi katere je bila ustanovljena Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Ena izmed glavnih nalog ITU je določanje mednarodnih standardov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Glavna tema letošnjega dneva je Premostitev vrzeli v standardizaciji.

Osnovni pogoj za razvoj digitalne družbe je obstoj za to potrebne ustrezne infrastrukture: hiter dostop do interneta, dobro razvit sektor IKT (tj. sektor, ki proizvaja IKT in nudi storitve za IKT), strokovnjaki za IKT itd. V kolikšni meri je Slovenija že digitalizirana? Kolikšen napredek je dosegla v razvoju infrastrukture, potrebne za razvoj digitalne družbe, in v uporabi IKT v zadnjih 10 letih?

Infrastruktura, potrebna za razvoj digitalne družbe: dostop do interneta, sektor IKT, strokovnjaki za IKT

Med vrstami širokopasovnih priključkov do interneta največ priključkov z optičnim dostopom

Število širokopasovnih internetnih priključkov se je od 4. četrtletja 2009 do 4. četrtletja 2018 povečalo za 38 %. V 4. četrtletju 2009 je bilo v uporabi 442.623 širokopasovnih internetnih priključkov; prevladovali so priključki xDSL, bilo jih je 63 %, priključkov z optičnim dostopom pa je bilo takrat 12 %. V 4. četrtletju 2018 je bilo v uporabi 612.737 širokopasovnih internetnih priključkov; največ je bilo priključkov z optičnim dostopom (36 %), sledili so priključki xDSL (33 %).

Dostop do interneta od doma je v letu 2018 imelo 87 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let (v EU-28: 89 %), pred 10 leti (v letu 2009) pa 64 % (EU-28: 66 %).

Fiksne širokopasovne internetne povezave, katerih pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa podatkov je bila vsaj 30 Mbit/s, je v 2018 uporabljalo 41 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, povezave, katerih hitrost prenosa podatkov je bila vsaj 100 Mbit/s, pa 19 % podjetij.

Delež podjetij v sektorju IKT med podjetji, ki se ukvarjajo s tržnimi dejavnostmi, se je podvojil

Za proizvodnjo IKT, razvoj programskih rešitev, vzdrževanje IKT, izobraževanja v uporabi IKT je pomemben visoko razvit sektor IKT. V letu 2017 je ta sektor sestavljalo 8.125 podjetij; toliko podjetij je proizvajalo IKT ali nudilo različne storitve IKT, npr. dostop do interneta ali mobilnega telefonskega omrežja, razvijalo programsko opremo podjetij, jo vzdrževalo. Število teh podjetij se je v 10 letih povečalo za 154 % (v letu 2006 je sektor IKT sestavljalo 3.205 podjetij). V letu 2017 so ta podjetja predstavljala 6 % vseh podjetij, ki so se v tem letu ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi (v letu 2006: 3 %).

Podjetja v sektorju IKT so v letu 2017 ustvarila za okoli 1.377 milijonov EUR dodane vrednosti.

Med podjetji v sektorju IKT je bilo v letu 2017 6 % hitrorastočih podjetij, tj. podjetij z več kot 10-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki so imela v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih (rast se meri s številom zaposlenih).

IKT razvijajo, vzdržujejo strokovnjaki za IKT. Med zaposlenimi v Sloveniji je bilo v letu 2018 okoli 38.900 strokovnjakov za IKT. Med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi pa je bilo v tem letu 20 % takih, ki so zaposlovala strokovnjake za IKT.

Desetina investicij v osnovna sredstva namenjena za investicije v IKT

V letu 2017 je bila vrednost vseh investicij v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) okoli 543 milijonov EUR, kar je bilo 10,9 % vseh investicij v osnovna sredstva v tem letu. V letu 2008 so predstavljale investicije v IKT 8,9 % vseh investicij v osnovna sredstva. V letu 2008 je bil največji delež investicij v IKT porabljen za investicije v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov (36 %), v letu 2017 pa so s 40 % prevladovale investicije v programsko opremo (v 2008: 32 %). V letu 2017 je bilo poleg tega 30 % vseh investicij v IKT namenjenih investicijam v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, enak delež pa tudi investicijam v komunikacijske in elektronske naprave.

Storitve računalništva v oblaku omogočajo podjetjem dostop do IKT ob bistveno nižjih stroških, kot če bi morala npr. vzpostaviti lasten strežnik ali plačati licenco za uporabo programske opreme. V letu 2018 je te storitve najemalo več kot četrtina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (26 %), kar je bilo enako povprečju v EU-28.

Razširjenost uporabe interneta in nameni uporabe interneta

Delež 16–74-letnikov, ki interneta niso še nikoli uporabljali, je za polovico nižji kot pred 10 leti

Za razvitost digitalne družbe je pomembna tudi visoka stopnja uporabe interneta v vseh starostnih skupinah prebivalcev. V prvem četrtletju 2018 je internet redno uporabljalo (v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem) 80 % 16–74-letnikov (v EU-28: 85 %), v istem obdobju leta 2009 pa 62 % (v EU-28: 65 %). V zadnjih 10 letih se je povečal predvsem odstotek rednih uporabnikov interneta med starejšimi osebami. Po zadnjih podatkih je internet redno uporabljalo 47 % 65–74-letnikov, v 1. četrtletju 2009 jih je bilo le 8 %. Delež 16–74-letnikov, ki interneta niso še nikoli uporabljali, se je pa zmanjšal. Teh je bilo v letu 2009 33 % (v EU-28: 30 %), v letu 2018 pa 16 % (v EU-28: 11 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Od telefoniranja prek interneta do e-bančništva in gledanja filmov in nadaljevank prek interneta

Internet je postal v vsakdanjem življenju skoraj nepogrešljiv. Prek interneta pridobivamo informacije, komuniciramo in poslušamo glasbo in gledamo različne videovsebine. V 1. četrtletju 2018 je internet redno uporabljalo 80 % 16–74-letnikov in večina teh (85 %) je do njega dostopala prek pametnega telefona. Polovica rednih uporabnikov interneta je prek interneta telefonirala ali videotelefonirala (v EU-28: 49 %), 53 % jih je urejalo finančne zadeve prek e-bančništva (v EU-28: 64 %), 30 % pa jih je shranjevalo zasebne dokumente, fotografije ali druge datoteke v oblak, v prostor za hrambo podatkov na internetu (npr. Dropbox, iCloud, Microsoft OneDrive) (v EU-28: 37 %).

64 % rednih uporabnikov interneta je poslušalo glasbo prek spletnega radia, YouTuba ali prek aplikacij, ki omogočajo pretakanje glasbe, npr. Deezer, Apple Music (v EU-28: 56 %). Internet omogoča tudi ogled priljubljenih filmov ali nadaljevank prek spletnih platform, kot so Netflix, HBO GO, Voyo. To možnost, gledanje videovsebin na zahtevo, je uporabljalo 16 % rednih uporabnikov interneta (v EU-28: 31 %). 71 % jih je gledalo videovsebine na YouTube in drugih spletnih straneh za deljenje videovsebin (v EU-28: 62 %).

Več kot polovica 16–74-letnikov od tistih, ki so morali oddati kakšen uradni obrazec, je oddala tak obrazec v elektronski obliki

Pomemben kazalnik digitalizacije družbe je razvitost storitev e-uprave. E-uprava naj bi napravila javno upravo prijaznejšo in učinkovitejšo, čim bolj naj bi zmanjšala birokracijo in omogočila izvajanje postopkov prek interneta. Spletne strani javnih ustanov je v 2018 uporabljalo (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) 54 % oseb, starih 16–74 let. 49 % jih je pridobivalo informacije na spletnih straneh javnih ustanov, 28 % jih je pridobivalo ali prenašalo obrazce, 19 % jih je oddalo elektronske obrazce.

Uradni obrazec je v letu 2018 (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) oddalo v elektronski obliki 56 % vseh 16–74-letnikov od tistih, ki so odgovorili, da so v letu 2018 morali oddati kakšen uradni obrazec. Preostalih 44 % 16–74-letnikov, ki tega niso naredili, pa je za to navedlo naslednje razloge (navedli so lahko več razlogov): 33 % jih je odgovorilo, da ni bilo na voljo ustrezne spletne storitve za oddajo elektronskih obrazcev; 18 % jih je imelo pomisleke glede zaščite in varnosti osebnih podatkov; 11 % jih ni imelo ustreznih veščin ali znanj; 7 % jih je povedalo, da je elektronski obrazec oddal v njihovem imenu nekdo drug; 38 % vprašanih je navedlo druge razloge.