Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe
Razvitost digitalne družbe v Sloveniji – od infrastrukture do uporabe IKT
V 2018: med širokopasovnimi priključki 36 % priključkov z optičnim dostopom do interneta, 80 % rednih uporabnikov interneta in med zaposlenimi 38.900 strokovnjakov za IKT. V 2017: okoli 543 milijonov EUR investicij v IKT.
17. maj je bil za svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe razglašen leta 1969. Letos ga tako praznujemo petdesetič. Ta dan je bil izbran zato, ker je bila 17. maja v Parizu podpisana prva Mednarodna telegrafska konvencija, na podlagi katere je bila ustanovljena Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Ena izmed glavnih nalog ITU je določanje mednarodnih standardov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT). Glavna tema letošnjega dneva je Premostitev vrzeli v standardizaciji.
Osnovni pogoj za razvoj digitalne družbe je obstoj za to potrebne ustrezne infrastrukture: hiter dostop do interneta, dobro razvit sektor IKT (tj. sektor, ki proizvaja IKT in nudi storitve za IKT), strokovnjaki za IKT itd. V kolikšni meri je Slovenija že digitalizirana? Kolikšen napredek je dosegla v razvoju infrastrukture, potrebne za razvoj digitalne družbe, in v uporabi IKT v zadnjih 10 letih?
Infrastruktura, potrebna za razvoj digitalne družbe: dostop do interneta, sektor IKT, strokovnjaki za IKT
Med vrstami širokopasovnih priključkov do interneta največ priključkov z optičnim dostopom
Število širokopasovnih internetnih priključkov se je od 4. četrtletja 2009 do 4. četrtletja 2018 povečalo za 38 %. V 4. četrtletju 2009 je bilo v uporabi 442.623 širokopasovnih internetnih priključkov; prevladovali so priključki xDSL, bilo jih je 63 %, priključkov z optičnim dostopom pa je bilo takrat 12 %. V 4. četrtletju 2018 je bilo v uporabi 612.737 širokopasovnih internetnih priključkov; največ je bilo priključkov z optičnim dostopom (36 %), sledili so priključki xDSL (33 %).
Dostop do interneta od doma je v letu 2018 imelo 87 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let (v EU-28: 89 %), pred 10 leti (v letu 2009) pa 64 % (EU-28: 66 %).
Fiksne širokopasovne internetne povezave, katerih pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa podatkov je bila vsaj 30 Mbit/s, je v 2018 uporabljalo 41 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, povezave, katerih hitrost prenosa podatkov je bila vsaj 100 Mbit/s, pa 19 % podjetij.
Delež podjetij v sektorju IKT med podjetji, ki se ukvarjajo s tržnimi dejavnostmi, se je podvojil
Za proizvodnjo IKT, razvoj programskih rešitev, vzdrževanje IKT, izobraževanja v uporabi IKT je pomemben visoko razvit sektor IKT. V letu 2017 je ta sektor sestavljalo 8.125 podjetij; toliko podjetij je proizvajalo IKT ali nudilo različne storitve IKT, npr. dostop do interneta ali mobilnega telefonskega omrežja, razvijalo programsko opremo podjetij, jo vzdrževalo. Število teh podjetij se je v 10 letih povečalo za 154 % (v letu 2006 je sektor IKT sestavljalo 3.205 podjetij). V letu 2017 so ta podjetja predstavljala 6 % vseh podjetij, ki so se v tem letu ukvarjala s pretežno tržnimi dejavnostmi (v letu 2006: 3 %).
Podjetja v sektorju IKT so v letu 2017 ustvarila za okoli 1.377 milijonov EUR dodane vrednosti.
Med podjetji v sektorju IKT je bilo v letu 2017 6 % hitrorastočih podjetij, tj. podjetij z več kot 10-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki so imela v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih (rast se meri s številom zaposlenih).
IKT razvijajo, vzdržujejo strokovnjaki za IKT. Med zaposlenimi v Sloveniji je bilo v letu 2018 okoli 38.900 strokovnjakov za IKT. Med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi pa je bilo v tem letu 20 % takih, ki so zaposlovala strokovnjake za IKT.
Desetina investicij v osnovna sredstva namenjena za investicije v IKT
V letu 2017 je bila vrednost vseh investicij v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) okoli 543 milijonov EUR, kar je bilo 10,9 % vseh investicij v osnovna sredstva v tem letu. V letu 2008 so predstavljale investicije v IKT 8,9 % vseh investicij v osnovna sredstva. V letu 2008 je bil največji delež investicij v IKT porabljen za investicije v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov (36 %), v letu 2017 pa so s 40 % prevladovale investicije v programsko opremo (v 2008: 32 %). V letu 2017 je bilo poleg tega 30 % vseh investicij v IKT namenjenih investicijam v računalnike in drugo opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, enak delež pa tudi investicijam v komunikacijske in elektronske naprave.
Storitve računalništva v oblaku omogočajo podjetjem dostop do IKT ob bistveno nižjih stroških, kot če bi morala npr. vzpostaviti lasten strežnik ali plačati licenco za uporabo programske opreme. V letu 2018 je te storitve najemalo več kot četrtina podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (26 %), kar je bilo enako povprečju v EU-28.
Razširjenost uporabe interneta in nameni uporabe interneta
Delež 16–74-letnikov, ki interneta niso še nikoli uporabljali, je za polovico nižji kot pred 10 leti
Za razvitost digitalne družbe je pomembna tudi visoka stopnja uporabe interneta v vseh starostnih skupinah prebivalcev. V prvem četrtletju 2018 je internet redno uporabljalo (v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem) 80 % 16–74-letnikov (v EU-28: 85 %), v istem obdobju leta 2009 pa 62 % (v EU-28: 65 %). V zadnjih 10 letih se je povečal predvsem odstotek rednih uporabnikov interneta med starejšimi osebami. Po zadnjih podatkih je internet redno uporabljalo 47 % 65–74-letnikov, v 1. četrtletju 2009 jih je bilo le 8 %. Delež 16–74-letnikov, ki interneta niso še nikoli uporabljali, se je pa zmanjšal. Teh je bilo v letu 2009 33 % (v EU-28: 30 %), v letu 2018 pa 16 % (v EU-28: 11 %).
Od telefoniranja prek interneta do e-bančništva in gledanja filmov in nadaljevank prek interneta
Internet je postal v vsakdanjem življenju skoraj nepogrešljiv. Prek interneta pridobivamo informacije, komuniciramo in poslušamo glasbo in gledamo različne videovsebine. V 1. četrtletju 2018 je internet redno uporabljalo 80 % 16–74-letnikov in večina teh (85 %) je do njega dostopala prek pametnega telefona. Polovica rednih uporabnikov interneta je prek interneta telefonirala ali videotelefonirala (v EU-28: 49 %), 53 % jih je urejalo finančne zadeve prek e-bančništva (v EU-28: 64 %), 30 % pa jih je shranjevalo zasebne dokumente, fotografije ali druge datoteke v oblak, v prostor za hrambo podatkov na internetu (npr. Dropbox, iCloud, Microsoft OneDrive) (v EU-28: 37 %).
64 % rednih uporabnikov interneta je poslušalo glasbo prek spletnega radia, YouTuba ali prek aplikacij, ki omogočajo pretakanje glasbe, npr. Deezer, Apple Music (v EU-28: 56 %). Internet omogoča tudi ogled priljubljenih filmov ali nadaljevank prek spletnih platform, kot so Netflix, HBO GO, Voyo. To možnost, gledanje videovsebin na zahtevo, je uporabljalo 16 % rednih uporabnikov interneta (v EU-28: 31 %). 71 % jih je gledalo videovsebine na YouTube in drugih spletnih straneh za deljenje videovsebin (v EU-28: 62 %).
Več kot polovica 16–74-letnikov od tistih, ki so morali oddati kakšen uradni obrazec, je oddala tak obrazec v elektronski obliki
Pomemben kazalnik digitalizacije družbe je razvitost storitev e-uprave. E-uprava naj bi napravila javno upravo prijaznejšo in učinkovitejšo, čim bolj naj bi zmanjšala birokracijo in omogočila izvajanje postopkov prek interneta. Spletne strani javnih ustanov je v 2018 uporabljalo (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) 54 % oseb, starih 16–74 let. 49 % jih je pridobivalo informacije na spletnih straneh javnih ustanov, 28 % jih je pridobivalo ali prenašalo obrazce, 19 % jih je oddalo elektronske obrazce.
Uradni obrazec je v letu 2018 (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) oddalo v elektronski obliki 56 % vseh 16–74-letnikov od tistih, ki so odgovorili, da so v letu 2018 morali oddati kakšen uradni obrazec. Preostalih 44 % 16–74-letnikov, ki tega niso naredili, pa je za to navedlo naslednje razloge (navedli so lahko več razlogov): 33 % jih je odgovorilo, da ni bilo na voljo ustrezne spletne storitve za oddajo elektronskih obrazcev; 18 % jih je imelo pomisleke glede zaščite in varnosti osebnih podatkov; 11 % jih ni imelo ustreznih veščin ali znanj; 7 % jih je povedalo, da je elektronski obrazec oddal v njihovem imenu nekdo drug; 38 % vprašanih je navedlo druge razloge.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.
