Mednarodni dan jazza

V 2017 v Sloveniji 181 koncertov jazza in druge improvizirane glasbe

Mednarodni dan jazza: V 2017 ste v Sloveniji lahko povprečno vsak drugi dan obiskali kakšen jazzovski koncert. Vseh je bilo 181. Pripravljalo jih je 25 kulturnih ustanov, obiskalo pa nad 30.000 oseb ali vsakega povprečno 166. 

  • 26.4.2019
  • |
  • brez statusa
30. april je UNESCO razglasil za mednarodni dan jazza pred osmimi leti. Zakaj prav jazz? Ker briše meje in ustvarja priložnosti vzajemnega razumevanja in strpnosti, ker je vektor svobodnega izražanja, ker je simbol enotnosti in miru, ker zmanjšuje napetosti med posamezniki, med skupinami in skupnostmi, ker spodbuja medkulturni dialog in krepi vlogo mladih ljudi iz marginaliziranih družb.

Podatke, povezane z jazzom, zbiramo v okviru statistike odrske dejavnosti (pod postavko »jazz in improvizirana glasba«). Prikazani podatki se nanašajo na leto 2017.

V Sloveniji jazzovski koncert povprečno vsak drugi dan


Kulturne ustanove v Sloveniji so v 2017 pripravile 3.461 koncertov različnih glasbenih zvrsti ali povprečno skoraj 10 na dan. Največ je bilo koncertov zborovske in vokalne glasbe, približno tretjina, sledili so koncerti  simfonične in komorne glasbe (nekaj več kot 15 %). Koncertov  jazza ali druge improvizirane glasbe je bilo 181 (to je nekaj več kot 5 %) ali povprečno vsak drugi dan eden. Koncerte jazzovske glasbe je prirejalo 25 različnih kulturnih ustanov.

 

 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Na jazzovskih koncertih so producenti predstavili 579 različnih del, od tega je bilo na novo naštudiranih skoraj 74 % del, približno 62 % od vseh pa je bilo del slovenskih avtorjev.


Jazzovski koncerti običajno v manjših ambientih

Na koncertih vseh glasbenih zvrsti skupaj je bilo nad milijon poslušalcev; približno 3 % od vseh so bili obiskovalci koncertov jazza in druge improvizirane glasbe. Tudi povprečno število obiskovalcev na predstavo je bilo pri jazzovskih koncertih najnižje (166); najvišje je bilo pri koncertih popularne in zabavne glasbe (425).

 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Dodajmo ob mednarodnem dnevu jazza še nekaj podatkov o glasbenem izobraževanju in o poklicnih glasbenikih pri nas:

Najbolj priljubljeno je učenje klavirja

V šolskem letu 2017/2018 je obiskovalo glasbene šole v Sloveniji zaradi učenja glasbenega instrumenta blizu 20.200 otrok in mladine, prevladovale so učenke (62 %). Vendar spolna sestava ni bila taka pri vseh instrumentih: pri trobilih in tolkalih je bilo učencev več kot učenk; pri instrumentih s tipkami, pri godalih in pihalih je bilo učenk več kot učencev; pri brenkalih in ljudskih glasbilih je bilo število obojih približno enako.

Najbolj zaželeno je učenje klavirja. Igranja na to glasbilo se je namreč učilo 5.228 otrok in mladine ali več kot četrtina učenk in učencev v programih glasbeni instrumenti.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Še nekaj statističnih podatkov o osebah z glasbenimi poklici 

 

V Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva je bila v poklicni skupini »glasbeniki/glasbenice, pevci/pevke, skladatelji/skladateljice« konec leta 2018 vpisana 1.101 oseba. Toliko oseb je torej opravljalo ta poklic kot svoj glavni poklic in toliko jih je bilo vključenih v obvezno socialno zavarovanje. Od tega je bilo:

Konec leta 2013 je bilo število oseb z glasbenim poklicem v  omenjenem Registru v primerjavi z 2018 za 17 % nižje, njihova sestava glede na spol pa je bila skoraj enaka. Najbolj so se razlikovali podatki o zaposlitvenem statusu: zaposlenih pri delodajalcih je bilo 70 %, samozaposlenih pa 30 %. Odstotek »poklicnih glasbenikov« z visokošolsko izobrazbo se je v petih letih nekoliko zvišal (2013: 71 %), odstotek tistih s srednješolsko izobrazbo pa nekoliko znižal (2013: 29 %). Nekoliko se je spremenila tudi starostna sestava: najmlajših (20–24 let)  je bilo nekoliko več (21), najstarejših (65+) pa manj (8).

Kaj pa plače poklicnih glasbenikov v Sloveniji? V 2013 je bila povprečna mesečna bruto plača v poklicni skupini »glasbeniki/glasbenice, pevci/pevke, skladatelji/skladateljice« 2.148 EUR (povprečje v Sloveniji: 1.523 EUR), v 2017 pa 2.360 EUR (povprečje: 1.627 EUR). V 2013 je bila torej povprečna mesečna bruto plača oseb z glasbenim poklicem od povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji višja za 41 %, v letu 2017 pa za 45 %. 




 





Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.