Materinski dan

Praznik, posvečen vsem materam
Materinski dan je dan, ki je posvečen vsem materam. Navada praznovanja tega dne se je v Evropo razširila iz ZDA po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je uveljavila po letu 1991. Datum praznovanja se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji nekaj več kot 672.600 mater
V letu 2017 je v Sloveniji rodilo 19.882 žensk (80 manj kot v 2016 in približno toliko kot pred 25 leti); 9.268 žensk od teh je rodilo prvič (to je skoraj 400 manj kot v 2016 in približno toliko kot pred 12 leti). Rodile so 20.241 otrok (to je pol manj, kot se jih je rodilo letno v sredini šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja).

Povedano nekoliko drugače: celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok, rojenih v koledarskem letu, na eno žensko v rodni dobi (15–49 let), je v 2017 znašala 1,62 (to je toliko kot pred 30 leti). Za primerjavo: v letu 1950 je bila 3,0. Najbolj se je zniževala v desetletju po letu 1980 (v tem obdobju se je znižala z 2,1 na 1,5), najnižjo vrednost pa je dosegla v letu 2003 (1,20). Od leta 2003 dalje postopoma narašča. 

Po podatkih Eurostata za leto 2017 je bila celotna stopnja rodnosti najnižja na Malti (1,26) in Španiji (1,31), najvišja pa v Franciji (1,90) in na Švedskem (1,78). Slovenija je bila z 1,62 nekoliko nad povprečjem celotne EU (1,59).



Hkrati z zniževanjem celotne rodnosti se je spreminjala tudi povprečna starost žensk ob rojstvu otrok: najprej se je zniževala, nato pa zviševala.

Mlade mame so prej izjema kot pravilo
Povprečna starost žensk, ki so v 2017 rodile v Sloveniji, je bila ob rojstvu otroka v tem letu 30,9 leta, tistih, ki so rodile prvič, pa 29,4 leta.

Ob koncu 19. stoletja je bila povprečna starost žensk ob rojstvu otrok 32 let. Potem se je zniževala in do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja dosegla najnižjo vrednost, 25,3 leta. Od takrat dalje narašča. Podobno velja tudi za starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Najnižja vrednost, 22,7 leta, je bila zabeležena v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja, od takrat pa narašča.  



Mam je čedalje več, otrok čedalje manj
Med ženskami, ki so bile 1. 1. 2018 stare 15 ali več let, so bile matere povprečno  tri od štirih. Več kot polovica od teh je rodila po dva otroka, povprečno vsaka peta je rodila po enega otroka, 15 % jih je rodilo po tri otroke, 5 % pa po štiri ali več otrok. Povprečno ena od štirih žensk te starosti pa materinstva ni ali še ni doživela.
 
Vendar ni bilo vedno tako. Po podatkih iz popisa prebivalstva pred 70 leti je bilo med ženskami, starimi 15 ali več let, 45 % takih, ki niso rodile. Tiste, ki so rodile, pa so rodile po več otrok, kot jih rodijo danes; 43 % teh je rodilo po najmanj štiri otroke, povprečno vsaka četrta po enega otroka, 19 % po dva otroka in 15 % po tri otroke.

Skozi desetletja se je delež žensk, ki niso rodile, zniževal. Zniževal pa se je tudi delež predvsem tistih žensk, ki so rodile po štiri ali več otrok. V sedmih desetletjih je padel na osmino vrednosti iz leta 1948. Hkrati se je povečal delež žensk, ki so rodile po dva otroka. V letu 1948 je rodila po dva otroka vsaka peta ženska, v začetku 2018 je bilo takih skoraj trikrat več.  



Slovenija po odstotku zaposlenih mater ena prvih med članicami EU
Po podatkih Eurostata za leto 2017 se je Slovenija po stopnji delovne aktivnosti mater, starih 25–54 let, uvrstila med prve tri države članice Evropske unije.   

Stopnja delovne aktivnosti mater, starih 25–54 let, z enim otrokom je v Sloveniji znašala 84 % (ali 10 odstotnih točk več od povprečja v celotni EU), z dvema otrokoma 88 % (ali 15 odstotnih točk več od povprečja v EU), s tremi ali več otroki pa nekaj več kot 80 % (ali 23 odstotnih točk več od povprečja v EU).