Mednarodni dan žensk

Ženske v slovenskih regijah

Ob letošnjem 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, smo pogledali, kaj se iz uradnih statističnih podatkov dá ugotoviti o morebitnih razlikah med ženskami iz različnih delov Slovenije.

  • 4.3.2019
  • |
  • brez statusa

Na začetku 2018 je imela Slovenija 2.066.880 prebivalcev in med temi je bilo 50,3 % žensk. Kljub temu je žensk več kot moških le v polovici statističnih regij oz. v šestih od dvanajstih (v pomurski, podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški). Vsako leto se rodi nekoliko več dečkov kot deklic, po približno 60. letu starosti pa začnejo številčno prevladovati ženske. Z leti se številčno nesorazmerje med spoloma povečuje in pri starosti 80+ je žensk že dve tretjini. Ženske torej živijo v povprečju dlje kot moški. 
 


Vam je ime Marija ali Ana?

V celotni Sloveniji in tudi v vsaki od 12 regij je bilo najpogostejše žensko ime (po stanju 1. 1. 2018) Marija, drugo najpogostejše v vseh regijah pa Ana. Največ prebivalk z imenom Marija je bilo v pomurski regiji (povprečno vsaka trinajsta), najmanj pa v obalno-kraški (vsaka devetindvajseta). V obalno-kraški je tudi najmanj žensk od vseh z imenom Ana (vsaka petinpetdeseta).

Pri tretjem najpogostejšem ženskem imenu so razlike že večje: v celotni Sloveniji in v petih posameznih regijah, v podravski, zasavski, osrednjeslovenski, gorenjski in primorsko-notranjski, je tretje najpogostejše žensko ime Maja, v dveh regijah, v koroški in savinjski, Irena (v celotni Sloveniji četrto), v posavski in jugovzhodni Sloveniji Jožica, v pomurski regiji Terezija, v obalno-kraški Nataša, v goriški pa Mojca.

V povprečju najstarejše prebivalke pomurske statistične regije

Razmerje med starimi in mladimi prebivalci v Sloveniji na splošno ni ugodno in to velja tudi za ženske. Številčno razmerje med starejšimi (65+), in mlajšimi (0–14 let) prebivalkami, je najugodnejše v jugovzhodni Sloveniji (kar je povezano z visoko rodnostjo v tej regiji). Najmanj ugodna je ta struktura v pomurski regiji; tam živi na 100 mladih skoraj še enkrat toliko starejših (191). Prav tam, v pomurski regiji, je bila tudi povprečna starost žensk v 2018 najvišja (46,6 leta) in za skoraj dve leti višja od slovenskega povprečja (44,7 leta). V povprečju najnižja je starost žensk v osrednjeslovenski regiji (43,2 leta), to je v regiji, v kateri je delež učenk, dijakinj, študentk najvišji.

154 prebivalk Slovenije je bilo na začetku leta 2018 starih 100 ali več let in jih je bilo skoraj petkrat več kot moških te starosti.

Deklice, ki so se v 2017 rodile v obalno-kraški regiji, lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo (84,9 leta) in 2,5 leta daljšo od svojih vrstnic v podravski regiji. Te lahko pričakujejo malo več kot 82 let (82,3 leta). Nižjo življenjsko dobo od slovenskega povprečja (83,7 leta) lahko pričakujejo še deklice, rojene v 2017 v vzhodnem delu Slovenije, tj. v pomurski, koroški, savinjski, zasavski regiji, posavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji.

Povprečna starost prebivalk, ki so umrle v letu 2017, je bila najvišja v primorsko-notranjski (malo manj kot 84 let), najnižja v podravski statistični regiji (80,5 leta).

Štiri otroke ali več rodilo največ mater iz koroške regije in jugovzhodne Slovenije
 
Po podatkih z začetka leta 2018 so matere tri od štirih prebivalk Slovenije, ki so stare 15 ali več let. Pri 25 letih je mama vsaka peta, pri 29 letih pa vsaka druga.

Najmanj otrok na eno žensko so v povprečju rodile ženske iz osrednjeslovenske in obalno-kraške (1,40 oziroma 1,41), največ pa ženske iz koroške regije (1,68). V koroški regiji in tudi v jugovzhodni Sloveniji sta bila najvišja tudi deleža mater, ki so rodile 4 otroke ali več (v vsaki 5 %). V obalno-kraški regiji je bil delež takih mater najnižji (2 %). Največ žensk, ki niso (ali še niso) rodile, prebiva v osrednjeslovenski regiji (skoraj 30 %); v tej regiji je najvišji tudi delež tistih, ki so že stare vsaj 40 let in nimajo (ali še nimajo) otroka (povprečno vsaka deveta).

Ženske z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo. Prebivalke osrednjeslovenske in obalno-kraške regije, ki so prvič postale mamice v 2017, so v povprečju že presegle 30 let, povprečno pri najnižji starosti pa so rodile prvega otroka prebivalke jugovzhodne Slovenije, pri 28,3 leta. Približno enako stare so bile tudi v pomurski, koroški in posavski regiji, 28,4 leta (to je leto manj od povprečja za celotno Slovenijo).

Največ diplomantk na 100 diplomantov v primorsko-notranjski regiji

V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 % vseh vpisanih v terciarno izobraževanje. Običajno so tudi uspešnejše od svojih moških vrstnikov. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov. V 2017 je bilo 159 diplomantk na 100 diplomantov. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski (177 na 100 diplomantov), najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji (150 na 100 diplomantov).

Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški, razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 % žensk (od vseh 15+). Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji (vsaka peta).

Prebivalke osrednjeslovenske regije imele najvišjo povprečno mesečno plačo
 
Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v 2017 približno 70 % delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski (73 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (malo manj kot 64 %).

Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih (za leto 2017) tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo (1.876 EUR), razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja. Znašala je 61 EUR. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1.664 EUR, to je 105 EUR manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije (1.453 EUR). Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji; povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila za 172 EUR višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.

Osrednjeslovenska statistična regija izstopa tudi po najnižjem deležu delovnih migrantk, tj. žensk, ki delajo zunaj regije prebivališča. V 2017 se je namreč na delo v drugo regijo vozilo le 8 % delovno aktivnih žensk iz te regije. Po najvišjem deležu delovnih migrantk izstopa s skoraj polovico zasavska statistična regija (49 %).

Delež prekomerno hranjenih in debelih najvišji v zasavski regiji
 
Ženske v Sloveniji so bile v 2017 visoke povprečno 165,0 cm, težke pa 67,9 kg. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 52 %, čezmerno hranjenih ali debelih pa 43 % žensk. Delež debelih žensk je bil najvišji v zasavski regiji (20 %), najnižji pa v dveh, v koroški (10 %) in goriški regiji (10 %).

Delež žensk, starih 16 ali več let, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirale v zadostni meri, je bil najvišji med ženskami v osrednjeslovenski regiji. Tam se je namreč 2,5 ure ali več na teden rekreiralo 71 % prebivalk. V posavski regiji se več kot tretjina žensk (36 %) sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno telesno dejavnostjo.

S svojim življenjem so bile v letu 2017 v povprečju najbolj zadovoljne ženske v jugovzhodni Sloveniji (povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem: 7,5 na lestvici od 0 do 10); približno enako samooceno so podale tudi ženske v gorenjski in osrednjeslovenski regiji (7,4); najmanj zadovoljne so bile ženske v pomurski in posavski statistični regiji (6,9). 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Toliko o ženskah... več o moških pa lahko preberete v tej objavi.


Junakinje in junaki Slovenije

Ste že preizkusili svoje znanje v Junakih Slovenije? Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, bomo v igro dodali sklop vprašanj, v katerih so v središču pozornosti ženske.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.