Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2018

Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu naj bi bil v 2018 tudi po drugi oceni za 24% višji kot v 2017

Po dveh slabih letinah se v 2018 pričakuje  bistveno višjo vrednost rastlinske proizvodnje  (pridelek je bil namreč za več kot tretjino višji), vrednost živinoreje pa naj bi bila nižja zaradi nižjih cen. Stroški pridelave so nekoliko višji zaradi višjih stroškov energentov, gnojil in krme.

  • 31.1.2019
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek v kmetijstvu po dveh letih višji

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) tudi po drugi oceni v letu 2018 za 23 % višji kot pred enim letom. Višji naj bi bil predvsem zaradi višje vrednosti kmetijske proizvodnje in ob predpostavki, da bi bil znesek subvencij skoraj enak kot v prejšnjem letu. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil višji za 24 %; vzrok za to naj bil bila nekoliko manjša zaposlenost.

Obseg kmetijske proizvodnje v 2018 po dveh letih večji, cene kmetijskih proizvodov pa v tem letu nižje

Vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2018 naj bi bila po drugi oceni za 10 % višja kot v letu 2017; znašala naj bi 1.305 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi se zvišal za 18 %, cene pa naj bi se znižale za 7 %.

Vrednost rastlinske pridelave višja zaradi višje vrednosti na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, posebno pa sadja in grozdja, ki so ju vremenske razmere v zadnjih dveh letih najbolj prizadeli

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila za 22 % višja kot v prejšnjem letu, in to v glavnem zaradi občutno večje pridelave (za 36 %); cene so bile namreč nižje kot v prejšnjem letu (za 10 %). Glavni razlog za večjo vrednost rastlinske pridelave v letu 2018 v primerjavi z letino 2017 naj bi bila znatno večja pridelava sadja in grozdja ter vina in žit.

Vrednost sadja naj bi bila dvakrat višja kot v predhodnem letu, in to zaradi količinsko izjemno dobre letine (ne le v primerjavi z izjemno slabo letino 2017, ampak tudi glede na 10-letno povprečje) in kljub precej nižjim cenam sadja (za več kot tretjino). Zaradi znatno večje pridelave grozdja naj bi se povečala tudi vrednost vina (za več kot 40 %). Vrednost žit naj bi bila zaradi precej večjega pridelka kot v 2017 za skoraj 6 % višja kot v 2017. Pridelek industrijskih  rastlin je bil za 7 % večji, njegova vrednost pa za 6 % višja kot v prejšnjem letu.

Vrednost pridelka krompirja naj bi bila zaradi višjih cen (za 4 %) višja, čeprav je bilo pridelanega manj krompirja kot v 2017. Vrednost pridelka zelenjadnic naj bi bila približno enaka kot v prejšnjem letu.

Vrednost živinoreje zaradi nižjih cen živine in živalskih proizvodov nižja, prirast enak kot v predhodnem letu

Vrednost živinoreje naj bi bila v 2018 zaradi znižanja cen za 2 % nižja kot v 2017.

Vrednost prireje živine naj bi bila v letu 2018 tudi po drugi oceni za 1 % nižja. Prireja živine naj bi bila večja za 1 %, cene živine pa nižje za 2 %. Vrednost prireje goveda naj bi bila enaka kot v letu 2017, ker so bile tudi prireja in cene približno enake kot v predhodnem letu. Vrednost prašičev naj bi bila kljub večji prireji nižja (za 4 %), ker so bile cene toliko nižje (za 6 %). Vrednost perutnine naj bi bila kljub nekoliko višjemu prirastu (za 1 %) zaradi nižjih cen kot v 2017 (za 2 %) enaka kot v 2017. Nižja kot v prejšnjem letu naj bi bila tudi vrednost drobnice, prav tako zaradi znižanja cen.  

Vrednosti živalskih proizvodov naj bi se znižala za 4 %, predvsem zaradi nižjih cen. Vrednost mleka naj bi bila nižja zaradi nižjih cen (3 %) in manjše prireje, vrednost jajc pa naj bi bila zaradi nižjih cen kljub večji prireji enaka vrednosti iz predhodnega leta.

Stroški kmetijske proizvodnje nekoliko višji kot v predhodnem letu

Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po naših ocenah zvišala za 2 %; obseg vmesne potrošnje naj bi se zvišal za 1 %, prav tako za 1 % naj bi se realno zvišale tudi cene.

Najbolj naj bi se zvišali stroški za energijo (za 7 %) in gnojila (za 4 %), zaradi višjih cen energentov in gnojil. Višji naj bi bili tudi stroški preostalih proizvodov in storitev (za 5 %) ter stroški krme (za 2 %). Pri vseh drugih vrstah stroškov se pričakujejo enake ali nižje vrednosti kot v predhodnem letu. Največje znižanje vrednosti se pričakuje pri stroških za seme (zaradi znižanja cen).

Zaposlenost v kmetijstvu se znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v kmetijstvu v letu 2018 za 1 % nižja kot v prejšnjem letu.

 

Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
1) ocena
Vir: SURS
Letne spremembe glavnih agregatov v kmetijstvu, Slovenija, 2018
Letne spremembe
realnih vrednosti v osnovnih cenah 1)
%
Kmetijska proizvodnja, osnovne cene10,0
  Rastlinska pridelava21,8
  Živinoreja-2,1
Vmesna potrošnja2,1
Bruto dodana vrednost, osnovne cene22,9
Potrošnja stalnega kapitala-0,7
Neto dodana vrednost, osnovne cene57,8
Ostali davki na proizvodnjo0,0
Ostale subvencije na proizvodnjo -2,2
Faktorski dohodek22,5
Zaposlenost-1,1
Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč 123,9
1) Deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah. Njegova vrednost za leto 2018, izračunana na osnovi Eurostatovih podatkov, znaša 102,2222227.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti