Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, Slovenija, 2017

Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja Slovenije

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je za države podpisnice Agende 2030, med katerimi je tudi Slovenija, svojevrsten izziv. Približevanje Slovenije 17 ciljem trajnostnega razvoja spremljamo z določenimi kazalniki.  

  • 21.12.2018
  • |
  • končni podatki

Agenda 2030, ki jo je septembra 2015 soglasno sprejel Vrh Organizacije združenih narodov, uravnovešeno povezuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. V njih je zajetih pet področij, odločilnih za napredek človeštva in ohranitev okolja (ljudje, planet, blaginja, mir in partnerstvo), ki pokrivajo 17 ciljev trajnostnega razvoja.

V tej objavi prikazujemo doslej dosežene vrednosti posameznih izbranih kazalnikov, s katerimi spremljamo napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Slovenije.


LJUDJE – Odpraviti vse oblike revščine in lakote ter zagotoviti dostojanstvo in enakopravnost
 

  • Stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti je bila v 2017 pri nas 6,2-odstotna in se je glede na leto 2016 znižala za 1,2 odstotne točke. To pomeni, da je v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–59 let) so za dohodek delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega časa, živelo približno 96.000 ljudi, mlajših od 60 let.
  • Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi je v letu 2017 znašal 9,6 %. V primerjavi z letom 2016 se je povečal za 0,5 odstotne točke.
  • V letu 2017 rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo dočakale starost 83,7 leta (1,9 leta več kot deklice, rojene v 2007), dečki pa starost 78,1 leta (3,4 leta več kot dečki, rojeni v 2007).
  • V izobraževanje ali usposabljanje (formalno ali neformalno) je bilo v 2017 vključenih 12 % odraslih, starih 25–64 let. Med ženskami te starosti je bilo takih 14 %, med moškimi pa 10 %.
  • Delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki v Sloveniji kotirajo na borzi, je v 2017 znašal 20,6 %, kar pomeni, da je ženska zasedala povprečno vsak peti sedež.

 

PLANET – Obvarovati naravne vire in podnebje našega planeta za prihodnje generacije

  • Delež prebivalstva, ki živi pod pragom tveganja revščine in v svojem gospodinjstvu nima osnovne sanitarne opreme (kad ali prha, stranišče na izplakovanje), je v 2017 znašal 0,9 % in se je od leta 2016 znižal za 0,2 odstotne točke.
  • V 2017 je v Sloveniji nastalo 1.553 kg odpadkov (brez mineralnih odpadkov) na prebivalca, kar je 72 kg več kot v letu 2016.
  • Indeks emisijske intenzivnosti pri porabi energije se je v obdobju 2006–2016 znižal za 7,8 odstotne točke in padel na 88,7.
  • Ribiči, ki se ukvarjajo z morskim gospodarskim ribolovom, so v 2017 ujeli 128 ton morskih organizmov, kar je 86 % manj kot v 2007.
  • Indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2017 nekoliko izboljšal (za 0,9 odstotne točke), prav tako indeks generalistov (za 7,7 odstotne točke) in indeks travniških vrst (za 2,1 odstotne točke).

 

BLAGINJA – Zagotoviti uspešna in izpolnjujoča življenja v sožitju z naravo

  • Končna poraba energije v gospodinjstvih na prebivalca je bila v 2017 za 2,4 % manjša kot v 2016; znašala je 6.307 kWh.
  • Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je v letu 2017 znašala 3,3 %, kar je najnižji odstotek po letu 2009. Glede na leto 2016 je bila za 1,2 odstotne točke nižja.
  • V 2017 je delalo v visoko in srednje visoko tehnološkem proizvodnem sektorju 9,8 % delovno aktivnih oseb, v na znanju temelječem storitvenem sektorju pa 35,6 % delovno aktivnih oseb.
  • Prilagojeni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v standardih kupne moči je bil v 2017 za 2,7 % višji kot v 2016 in za 12,5 % višji kot v 2009. 
  • Delež gospodinjstev, ki so v 2017 imela težave zaradi hrupa, ki je prihajal od sosedov ali z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.), je znašal 14 %, kar je za odstotno točko manj kot v 2016.

 

MIR – Spodbujati miroljubne, pravične in vključujoče družbe

  • Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov je v Sloveniji v 2015 znašala 0,75 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni 16 oseb.

 

PARTNERSTVO – Izvajati program na podlagi trdnega globalnega partnerstva

  • Bruto dolg sektorja države se od leta 2015 zmanjšuje in je v letu 2017 znašal 74,1 % BDP-ja. Od leta 2016 se je zmanjšal za 4,6 odstotne točke.

 

Kazalnike pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v mednarodnem okolju spremlja tudi OECD. V oktobru 2018 je izdal poročilo Measuring Distance to the SDG Targets, v katerem je predstavljeno tudi trenutno stanje Slovenije na tem področju. Spodnja slika prikazuje, koliko je Slovenija še oddaljena od posameznega izmed sedemnajstih ciljev. Višina stolpca ponazarja že doseženo vrednost posameznega kazalnika. Višji ko je stolpec, krajša je pot do želenega cilja, ki naj bi ga dosegli do leta 2030.


 

Več podatkov je na voljo na podstrani spletne strani SURS, namenjeni kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja. 


METODOLOŠKO OPOZORILO
Slovenija pri pripravi kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja izhaja iz nabora kazalnikov, ki jih je za spremljanje in merjenje napredka pri doseganju ciljev na ravni Evropske unije pripravil Eurostat.

 

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.