Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2018

Pridobivanje veščin za uporabo računalnikov, programske opreme ali aplikacij

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 1. četrtletju 2018 je pridobivalo znanje in spretnosti za uporabo računalnikov, programske opreme ali aplikacij 33 % uporabnikov interneta, starih 16–74 let. Od teh se jih je 55 % izobraževalo brezplačno na internetu ali s samostojnim učenjem.

  • 3.12.2018
  • |
  • končni podatki

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 1. četrtletju 2018 je uporabljalo internet 81 % oseb, starih 16–74 let (v 2017: 80 %). Z vidika statusa aktivnosti oseb je bila raba interneta taka: učenci, dijaki ali študenti so internet uporabljali 100-odstotno, zaposleni in samozaposleni v 92 %, upokojenci v 51 %, druge osebe (npr. nezaposlene osebe, pomagajoči družinski člani, osebe, nezmožne za delo), pa v 73 %.

37 % 16–74-letnikov, ki so internet uporabljali v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je ocenilo, da so njihove sposobnosti za uporabo interneta dobre, 30 %, da so te srednje dobre, 23 %, da so zelo dobre, 8 %, da so slabe in 2 %, da so zelo slabe. 

V digitalnem svetu sta v zasebnem ali poklicnem življenju ključnega pomena digitalna pismenost in vseživljenjsko učenje v uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

Tretjina uporabnikov interneta v zadnjih 12 mesecih se je izobraževala za uporabo računalnikov, programske opreme ali aplikacij


V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2018 je uporabljalo internet in pridobivalo znanje in spretnosti za uporabo računalnikov, programske opreme ali aplikacij (IKT) v okviru službe, izobraževanja ali za zasebne namene 33 % uporabnikov interneta (33 % moških in enak delež žensk). Različne veščine za uporabe IKT je skušalo v tem obdobju pridobiti z različnimi izobraževalnimi aktivnostmi 44 % 16–24-letnikov, 38 % 25–34-letnikov, 31 % 35–44-letnikov, 32 % 45–54-letnikov, 28 % 55–64-letnikov in 15 % 65–74-letnikov. 

Deleži oseb, ki so se izpopolnjevale v veščinah, potrebnih za uporabo IKT, glede na njihov status aktivnosti, so bili taki: med učenci, dijaki in študenti je bilo takih 46 %, med zaposlenimi in samozaposlenimi 35 %, med upokojenci 14 % in med drugimi osebami (npr. nezaposlenimi osebami, pomagajočimi družinskimi člani, osebami, nezmožnimi za delo) 32 %.

Večina oseb se je izpopolnjevala v uporabi IKT brezplačno na internetu ali s samostojnim učenjem 


55 % 16–74-letnikov, ki so se v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem izobraževali v uporabi IKT, se je uporabe IKT učilo brezplačno na internetu ali s samostojnim učenjem. 34 % se jih je izobraževalo za ta namen na delovnem mestu, npr. s pomočjo sodelavcev, nadzornika, 31 % se jih je udeležilo izobraževanja, ki ga je zagotovil ali plačal delodajalec, 17 % se jih je udeležilo brezplačnega izobraževanja, ki so ga nudili javni programi ali javne ustanove (ne delodajalec), 9 % pa se jih je udeležilo plačljivega izobraževanja, ki so ga plačali sami.

Največ oseb se je izpopolnjevalo v uporabi programske opreme za opravljanje delovnih nalog


43 % 16–74-letnikov od vseh, ki so se v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem izpopolnjevali v uporabi računalnikov, programske opreme ali aplikacij, se je izobraževalo za uporabo programske opreme, značilne za opravljanje delovnih nalog, 22 % jih je pridobivalo veščine, potrebne za analiziranje podatkov ali za upravljanje baz podatkov, 19 % veščine za splošno uporabo računalnikov, programske opreme ali aplikacij, 14 % pa veščine, potrebne za uporabo družbenih medijev (npr. Google Groups, Facebook), programskih jezikov (vključno z oblikovanjem ali upravljanjem spletnih strani) ter za varno uporabo IKT ali upravljanje zasebnosti, 7 % pa za vzdrževanje računalniških omrežij, strežnikov ipd.

Zastopanost z vidika spola je bila pri izobraževanju za uporabo IKT taka: pri učenju veščin za uporabo programske opreme, značilne za opravljanje delovnih nalog, so bili moški in ženske zastopani z enakim deležem (43 %), drugod so bili deleži moških večji. Veščine za analizo podatkov ali upravljanje baz podatkov je pridobivalo 24 % moških in 20 % žensk, v programskih jezikih, vključno z oblikovanjem ali upravljanjem spletnih strani, se je izpopolnjevalo 20 % moških in 8 % žensk, v veščinah za vzdrževanje računalniških omrežij, strežnikov ipd. se je izpopolnjevalo 10 % moških in 4 % žensk, za varno uporabo IKT ali za upravljanje zasebnosti pa 16 % moških in 11 % žensk.

Več zaposlenih in samozaposlenih moških kot žensk meni, da bi s svojimi veščinami lahko izvajali zahtevnejše naloge

74 % zaposlenih in samozaposlenih med tistimi, ki so v zadnjih 12 mesecih (pred anketiranjem) uporabljali internet, pri svojem delu uporablja različne tipe računalnikov ali računalniško podprto opremo, stroje. Namizne, prenosne ali tablične računalnike ali naprednejše funkcije pametnega telefona je uporabljalo pri svojem delu 70 % zaposlenih in samozaposlenih (64 % moških in 76 % žensk). 27 % jih je uporabljalo računalniško podprto opremo, stroje, ki se uporabljajo v proizvodnji, transportu ali pri izvajanju drugih storitev (31 % moških in 24 % žensk). 

69 % zaposlenih in samozaposlenih moških, ki uporabljajo pri svojem delu računalnike ali računalniško podprto opremo ali stroje je menila, da njihove veščine (znanja) iz uporabe računalnikov, programske opreme ali aplikacij zadostujejo stopnji zahtevnosti njihovih delovnih nalog (med ženskami je bilo takih 73 %). 21 % moških je menilo, da bi z veščinami, ki jih obvladajo, lahko izvajali zahtevnejše delovne naloge, kot jih opravljajo zdaj (14 % žensk), 10 % moških pa, da bi za uspešno opravljanje svojih delovnih nalog potrebovali nadaljnje izobraževanje (13 % žensk). 

Več podatkov za leto 2018 v podatkovni bazi SI-STAT Podrobnejši podatki o uporabi interneta, storitev e-uprave, spletnem nakupovanju, uporabi IKT pri delu,izobraževanju v uporabi IKT  ipd. za leto 2018 so na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.

METODOLOŠKO OPOZORILO

Raziskovanje se delno izvaja kot ena izmed aktivnosti tehnične podpore (Aktivnosti študij, vrednotenj in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer za cilj naložbe za rast in delovna mesta, katerih sofinancerja sta Kohezijski sklad Evropske unije in Republika Slovenija.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti