Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, Slovenija, 2018

Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu bo v 2018 predvidoma za 24 % višji, kot je bil v 2017

Po dveh slabih letinah se pričakuje bistveno višja vrednost rastlinske proizvodnje kot v 2017 (pridelek je bil namreč za več kot tretjino višji), vrednost živinoreje pa naj bi bila nižja (zaradi cen, ki so bile nižje kot v 2017). Stroški pridelave so ostali skoraj na ravni predhodnega leta.

  • 6.12.2018
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek v kmetijstvu po dveh letih višji kot v prejšnjem letu

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) v letu 2018 za 23 % višji kot pred enim letom. Na zvišanje faktorskega dohodka naj bi vplivala predvsem višja vrednost kmetijske proizvodnje in predpostavka, da ostajajo subvencije skoraj na ravni prejšnjega leta. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil višji za 24 %; vzrok za to naj bil bila nekoliko manjša zaposlenost.

Obseg kmetijske proizvodnje v letu 2018 po dveh letih večji, cene kmetijskih proizvodov pa v tem letu nižje kot v prejšnjem

Po prvi oceni naj bi bila vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2018 za 10 % višja kot v letu 2017; znašala naj bi 1.301 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi se zvišal za 18 %, cene pa naj bi se znižale za 7 %.  

Vrednost rastlinske pridelave višja zaradi višje  vrednosti  na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, posebno pa sadja in grozdja, ki so ju vremenske razmere v zadnjih dveh letih najbolj prizadele

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila za 21 % višja kot v prejšnjem letu, in to v glavnem zaradi  občutno večje pridelave (za 35 %), čeprav so bile cene nižje kot v  prejšnjem letu (za 10 %). Glavni razlog za večjo vrednost letošnje rastlinske pridelave v primerjavi z lansko letino  naj bi bila  znatno večja pridelava sadja in grozdja oz. vina in žit. Manjša pridelava se pričakuje  pri zelenjavi in krompirju.  

Vrednost sadja naj bi se v primerjavi s predhodnim letom podvojila zaradi količinsko izjemno dobre letine (ne le v primerjavi  z izjemno slabo letino 2017 ampak z 10-letnim povprečjem), medtem ko so se cene sadja za več kot tretjino znižale. Zaradi znatno večje pridelave grozdja naj bi se povečala tudi vrednost vina, in to za več kot 40 %. Tudi vrednost žit naj bi bila za skoraj 8 % večja zaradi večjih količin in v primerjavi z letino 2017, ki je bila slaba. Zaradi večje pridelave se pričakuje večja vrednost industrijskih in krmnih rastlin. Zaradi manjšega pridelka se kljub višjim cenam pričakuje nižja vrednost zelenjadnic in krompirja.  

Vrednost živinoreje nižja kot v 2017 zaradi nižjih cen živine in živalskih proizvodov, prirast na ravni predhodnega leta

Ocenjujemo, da se bo vrednost živinoreje zaradi znižanja cen zmanjšala za 2 %.

Vrednost prireje živine naj bi bila  v letu 2018 za 1 % nižja kot v 2017. Pričakuje se, da bo prireja živine večja (za 1%), cene pa nižje kot v 2017 (za 2 %).  Vrednost prireje goveda naj bi ostala na ravni predhodnega leta, saj naj bi bile prireja in cene podobne kot v predhodnem letu. Vrednost prašičev naj bi bila kljub večji prireji nižja (za 4 %), ker naj bi bile cene za 6 % nižje. Vrednost perutnine naj bi zaradi znižanja cen (za 2 %) ostala na ravni 2017. Tudi vrednost drobnice naj bi se znižala zaradi znižanja cen. 

Vrednosti živalskih proizvodov naj bi se znižala za 4 %, predvsem zaradi nižjih cen. Vrednost mleka naj bi bila nižja zaradi nižjih cen, vrednost jajc pa zaradi količinsko manjšega pridelka.

Stroški kmetijske proizvodnje ostajajo na ravni predhodnega leta

Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po naših ocenah zvišala za 1 %; obseg vmesne potrošnje naj bi ostal na ravni predhodnega leta, cene pa naj bi se zvišale za 1 %.

Največji porast se pričakuje pri stroških za energijo (zaradi višje cene energentov) in pri gnojilih (prav tako zaradi višje cene). Pri vseh drugih vrstah stroškov se pričakujejo enake ali nižje vrednosti kot v predhodnem letu. Največje znižanje vrednosti se pričakuje pri stroških za seme zaradi  znižanja cen.

Zaposlenost v kmetijstvu se znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v letu 2018 za 1 % nižja kot v prejšnjem letu.

Hkrati z objavo prve ocene realnega dohodka iz kmetijstva v 2018 v podatkovni bazi SI-STAT ponovno objavljamo naslednje podatke:
 
Ekonomski računi za kmetijstvo, stalne cene predhodnega leta
s spremenjenimi podatki za leto 2003 (vendar ti ne vplivajo na nadaljnje seštevke oz. rezultate)
Popravljeni so podatki za:
- postavko 19090: Kmetijske storitve, leto 2003 (sprememba podatkov o vrednosti stroškov kmetijskih storitev);
- postavko 19095: Posredno merjene storitve finančnega posredništva, 2003 (sprememba vrednosti stroškov).

Vzrok za napako je bil tehnične narave. Za napako se opravičujemo in prosimo za razumevanje.

 

Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
1) ocena
Vir: SURS
Letne spremembe glavnih agregatov v kmetijstvu, Slovenija, 2018
Letne spremembe
realnih vrednosti v osnovnih cenah 1)
%
Kmetijska proizvodnja, osnovne cene9,6
  Rastlinska pridelava21,3
  Živinoreja-2,3
Vmesna potrošnja1,3
Bruto dodana vrednost, osnovne cene23,3
Potrošnja stalnega kapitala-0,7
Neto dodana vrednost, osnovne cene58,6
Ostali davki na proizvodnjo0,0
Ostale subvencije na proizvodnjo -2,2
Faktorski dohodek22,9
Zaposlenost-1,1
Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč 124,2
1) Deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah. Njegova vrednost za leto 2018 po Eurostatovem izračunu znaša 102.2222227.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti