Mednarodni dan moških

Na začetku 2018 je živelo v Sloveniji 2.066.800 prebivalcev in od tega je bilo moških 49,7 %. V celotni Sloveniji je bilo torej žensk več kot moških. Če sliko nekoliko razdrobimo in pogledamo ožje, po statističnih regijah, vidimo, da ženske številčno ne prevladujejo v vseh regijah, ampak le v šestih, moški pa v preostalih šestih, in to v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski, goriški regiji in v jugovzhodni Sloveniji. 



Franc, Marko, Ivan ali Jože?

Najpogostejše moško ime je bilo 1. 1. 2018 v celotni Sloveniji Franc, na ravni statističnih regij pa je to veljalo le za štiri, in sicer za podravsko, savinjsko, zasavsko in primorsko-notranjsko. V štirih regijah se ime Franc ni uvrstilo niti med tri najpogostejša: v obalno-kraški, kjer je bilo največ Markov, v goriški, kjer je bilo največ Ivanov, v osrednjeslovenski, kjer je bilo največ Janezov, in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bilo največ Jožetov.

Med mladimi do 29. leta starosti je bila slika najpogostejših moških imen po regijah bolj homogena. Najpogostejše ime v skoraj vseh regijah je bilo Luka. Izjemi sta bili koroška in jugovzhodna Slovenija; v prvi je bilo največ Žanov, v drugi pa Janov.

Moški v pomurski regiji v povprečju najstarejši

Povprečna starost moških v pomurski regiji (43,4 leta) je bila za skoraj dve leti višja od slovenskega povprečja (41,7 leta). V povprečju najmlajši so bili moški v osrednjeslovenski regiji (40,3 leta). Delež starejših moških, tj. starih 65 ali več let, pa ni bil največji v pomurski regiji, čeprav je bila povprečna starost tamkajšnjih moških najvišja, ampak v goriški (tam je bil namreč povprečno vsak peti moški star 65 ali več let, povprečno vsak 25. pa 80 ali več let). 

Fantki, ki so se v 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo, 76,7 leta, kar je tri leta manj, kot lahko pričakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije. Ti naj bi živeli najdlje, skoraj 80 let; približno prav toliko lahko pričakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. 
 
Povprečna starost v 2017 umrlih moških je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji (76,3 leta). Najnižja je bila v jugovzhodni Sloveniji in v savinjski regiji (73 let). Med v 2017 umrlimi moškimi pa je bil odstotek takih, ki so umrli pri manj kot 65 letih (prezgodnja umrljivost), najvišji v savinjski in zasavski regiji (v vsaki 26 %), najnižji pa v primorsko-notranjski regiji (19 %). Za ženske je vrednost tega kazalnika navadno nižja.

Najvišjo bruto plačo so imeli prebivalci osrednjeslovenske regije

Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so v 2017 imeli moški v osrednjeslovenski regiji (1.937 EUR), drugo najvišjo pa moški v gorenjski (1.818 EUR) in obalno-kraški regiji (1.816 EUR). Najnižjo bruto plačo so imeli moški v pomurski (1.575 EUR) in zasavski statistični regiji (1.649 EUR). 
 
V zasavski regiji je najvišji delež moških, ki imajo zaposlitev zunaj regije prebivališča oz. ki na delo odhajajo v drugo regijo (54 %). V osrednjeslovenski statistični regiji je delež moških, ki delajo zunaj regije prebivališča, najnižji.

Pomurska regija izstopa po najnižjem deležu mladih prebivalcev in posledično tudi po najnižjem deležu učencev, dijakov, študentov (6 %), pa tudi po najnižjem deležu moških, starejših od 15 let, s terciarno izobrazbo (v povprečju vsak 7.). Največ moških z najvišjo stopnjo izobrazbe biva v osrednjeslovenski regiji (povprečno vsak 4. tamkajšnji moški je končal višjo ali visoko šolo). V šolskem letu 2016/17 sta bila v tej regiji najvišja tudi delež učencev, dijakov, študentov (11 %) in delež vpisanih na doktorski študij.

Osrednjeslovenska regija izstopa med regijami Slovenije tudi po daleč najnižjem deležu upokojenih moških (24 %), zasavska pa nasprotno, po najvišjem deležu upokojenih moških (31 %). V zasavski je bila v 2017 povprečna starost upokojenega moškega najnižja med vsemi regijami (68,6 leta) in za 2,4 leta nižja kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je povprečna starost upokojenih moških v povprečju najvišja.

Najvišji moški v goriški, najdebelejši v zasavski regiji 

Moški v Sloveniji so bili v 2017 visoki povprečno 178,1 cm, težki pa 84,7 kg. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 38 %, čezmerno hranjenih ali debelih pa 61 % moških. Največ debelih moških (v %) je bilo v zasavski regiji (26 %), najmanj pa v koroški (13 %) in goriški regiji (14 %).

Delež moških, starih 16 ali več let, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirali v zadostni meri, je bil najvišji med moškimi v obalno-kraški regiji. Tam so se namreč 2,5 ure ali več na teden rekreirali povprečno trije od štirih prebivalcev, medtem ko se v posavski regiji tretjina moških sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno telesno dejavnostjo.

V zasavski regiji je bil v letu 2017 najvišji delež kadilcev (med osebami, starimi 16 ali več let); vsak dan je kadilo 26 % moških. Delež vsakodnevnih kadilcev je bil najnižji v goriški regiji (15 % moških). V obalno-kraški pa je bil najvišji delež moških, ki so vsak dan ali skoraj vsak dan uživali alkohol (15 %). V pomurski, koroški in primorsko-notranjski regiji je bilo moških s tako razvado najmanj (v vsaki 6 %).
Kljub nekaterim slabim razvadam moških v obalno-kraški regiji pa je bil v tej regiji delež moških, ki so uživali sadje dvakrat ali večkrat na dan, najvišji (24 %). V koroški in zasavski regiji je bil njihov delež najnižji (po 11 %).

S svojim življenjem so bili v povprečju v letu 2017 najbolj zadovoljni moški v goriški regiji (samoocena: 7,5 od 10); približno enako samooceno so podali tudi moški v obalno-kraški, gorenjski in osrednjeslovenski regiji (7,4); najmanj zadovoljni so bili moški v koroški statistični regiji (samoocena: 6,6). 



Kaj še kažejo podatki?

• Med učenci glasbenih šol v celi Sloveniji je osnovnošolcev približno za polovico manj kot osnovnošolk. V obalno-kraški regiji je hodil v glasbeno šolo skoraj vsak 6. fant, kar je največ med vsemi regijami. Najmanj osnovnošolcev pa je obiskovalo glasbeno šolo v gorenjski regiji, le vsak 16.
• Veliko razliko med moškimi po regijah Slovenije smo po podatkih NIJZ zaznali pri podatkih o navzočnosti očetov pri porodu. V primorsko-notranjski in goriški regiji so bili pri porodu svojih otrok v letu 2017 navzoči skoraj vsi očetje (94 % in 93 %), v pomurski regiji manj kot polovica (48 %).
• Slovenija postaja glede na državljanstvo prebivalcev iz leta v leto bolj heterogena. 1. 1. 2018 je bil v povprečju vsak 13. prebivalec Slovenije (moški) državljan kake tuje države. Najbolj homogena regija z vidika državljanstva je pomurska (tam je med moškim prebivalstvom 2 % tujih državljanov), najmanj pa obalno-kraška (skoraj 13 %) in osrednjeslovenska (10 %).
• Pomurska in goriška regija izstopata po deležu moških, starih 40 ali več let, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s starši (ali z enim izmed njiju); v vsaki jih je bilo 9 %. V osrednjeslovenski regiji jih je bilo najmanj, 7 %.