Nefinančni sektorski računi, Slovenija, 3. četrtletje 2018

Celotno gospodarstvo
Celotno gospodarstvo je v tretjem četrtletju 2018 ustvarilo presežek v vrednosti 1.079 mio. EUR ali 9,1 % BDP; ta je bil v primerjavi s tretjim četrtletjem 2017 višji za 140 mio. EUR. To je doslej najvišja zabeležena vrednost presežka s tujino v enem četrtletju. Presežek je bil v celoti ustvarjen v menjavi blaga in storitev; vrednost izvoza je presegla vrednost uvoza kar za 1.432 mio. EUR ali 12,1 % BDP.
Izvoz se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2017 povečal za 9,5 %, uvoz pa za 8,6 %. Rast blagovne in storitvene menjave s tujino se je torej še nadaljevala, vendar pa je bila v primerjavi z 2017 nekoliko nižja; takrat smo v vseh četrtletjih beležili dvoštevilčne stopnje rasti.

Nefinančne družbe
Nefinančne družbe so ustvarile presežek v višini 381 mio. EUR ali 3,2 % BDP. Po primanjkljaju v prvem četrtletju je bilo to že drugo četrtletje zapored, ki so ga zaključile s presežkom. Vendar pa se presežek niža, saj je v prvih treh četrtletjih 2018 znašal 125 mio. EUR, v istem obdobju leta 2017 pa 574 mio. EUR.
Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) je bila v tretjem četrtletju 2018 21,7-odstotna ali za 1,3 odstotne točke višja kot v tretjem četrtletju 2017.

Finančne družbe
Finančne družbe so po primanjkljaju v drugem četrtletju 2018 v tretjem četrtletju ustvarile presežek v višini 74 mio. EUR ali 0,6 % BDP. Primanjkljaj v prvih treh četrtletjih je znašal 39 mio. EUR, kar je precej manj od primanjkljaja v prvih treh četrtletjih 2017; takrat je znašal 232 mio. EUR.

Država
Presežek države je tokrat znašal 42 mio. EUR ali 0,4 % BDP. To je bilo že šesto zaporedno četrtletje, v katerem je sektor država ustvaril presežek. Podobno kot v preteklih četrtletjih je bila tudi za tretje četrtletje značilna rast tako prihodkov kot izdatkov: prihodki so se povečali za 6,7 %, izdatki pa za 6,0 %. V prvih treh četrtletjih 2018 je država ustvarila 259 mio. EUR ali 0,8 % BDP presežka, v 2017 v tem obdobju pa 31 mio. EUR ali 0,1 % BDP primanjkljaja.

Gospodinjstva in NPISG
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v primerjavi s tretjim četrtletjem 2017 višji za 4,6 %. K rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene (5,3 odstotne točke), znižali pa so ga najbolj neto dohodki od lastnine (za 0,9 odstotne točke) in tekoči davki na dohodek in premoženje (za 1,0 odstotne točke).
Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) je bila v tretjem četrtletju 2018 13,8-odstotna ali za 1,6 odstotne točke višja kot v tretjem četrtletju 2017.