Površine poljščin, Slovenija, 2018

Površina z žiti približno enaka kot v prejšnjem letu; večje razlike v površinah s posameznimi vrstami žit
Po začasnih statističnih podatkih je bilo žitom za zrnje v letu 2018 namenjenih 95.514 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,3 % več). Večje razlike v velikosti posejane površine glede na prejšnje leto so bile med posameznimi vrstami žit. Pšenica, naše najpomembnejše krušno žito, je bila posejana na pol odstotka manjši površini, površina s piro pa je bila manjša za 8 %. V zadnjih dveh letih se je površina obeh skupaj zmanjšala za več kot 3.600 hektarjev, skupaj smo ju v letu 2018 pridelovali na 27.842 hektarjih njiv. Od krušnih žit se je najbolj povečala površina, posejana z ržjo (za 21 %); pridelovali smo jo na 1.308 hektarjih.
Ječmen smo pridelovali na skoraj 21.000 hektarjih, kar je za 3 % večja površina, kot je bila lani. Površina z ječmenom se povečuje že več let. V primerjavi z letom 1991, ko smo ga pridelovali na 7.863 hektarjih, se je povečala skoraj za trikrat. V primerjavi z letom 2017 se je povečala tudi površina s tritikalo (za 14 %); pridelovali smo jo na 5.714 hektarjih. Od krmnih žit sta se v letu 2018 glede na leto 2017 (po začasnih podatkih) zmanjšali površini, posejani s koruzo za zrnje (za 2 %) in z ovsom (za 14 %); koruzo smo pridelovali na 37.516, oves na 1.249 hektarjih.
Površina, posejana z ajdo (kot glavnim posevkom), se je zmanjšala za 22 %; pridelovali smo jo na 501 hektarjih. Spomladanska setev ajde predstavlja zgolj četrtino celotne pridelave, saj se tradicionalno seje kot naknadni posevek, po spravilu glavnega posevka.

S sojo posejanih samo 60 % lanske površine, tudi večina drugih beljakovinskih rastlin raste na manjši površini
Po začasnih podatkih rastejo v tem letu vse t. i. beljakovinske rastline, razen deteljno-travnih mešanic, na manjši površini kot v prejšnjem letu.
Sojo smo letos pridelovali na nekaj več kot 1.700 hektarjih, to je za kar 40 % manj kot lani (1.164 hektarjev manj). Za 35 % se je zmanjšala tudi površina, zasajena s krmnim grahom. Skupaj smo ga pridelovali na 430 hektarjih njiv.
Detelje so v letu 2018 prekrivale 3.114 hektarjev njiv ali 21 % manj, lucerna pa 4.710 hektarjev ali 3 % manj kot  v letu 2017. Od rastlin za pridelovanje beljakovinske krme so bile samo deteljno-travnate in travno-deteljne mešanice posejane na večji površini kot v prejšnjem letu;  prve smo pridelovali na 3.271 hektarjih njiv (to je za 14 % več kot v 2017), druge pa so rastle na 9.247 hektarjih (to je za 2 % več kot v 2017). Večja kot v prejšnjem letu je bila tudi površina njiv s travami in travnimi mešanicami na njivah, in to skupaj za 7 % (obsegala je skupaj 6.337 hektarjev). Koruzo za silažo smo pridelovali na 28.124 hektarjih, kar je bila skoraj enako velika površina  kot v 2017 (oz. za 0,5 % večja).

Površina z oljno ogrščico skoraj enaka kot v 2017, pridelava oljnih buč ponovno nižja
Površina, namenjena pridelavi oljne ogrščice, je bila v 2018 skoraj enaka kot v 2017, oz., povedano natančneje, za 31 hektarjev manjša; znašala je 3.405 hektarjev. Po letu 2015, v katerem je bila ta oljnica zaradi mokre in mrzle jeseni posejana na manj kot tretjini povprečne površine prejšnjih petih let, se je sedaj površina s to kulturo  ustalila na nekaj manj kot 3.500 hektarjih.  
Sončnice so bile v letu 2018 posejane na 289 hektarjih, kar je za 10 hektarjev manj kot v letu 2017. Na veliko manjši površini kot v prejšnjem letu so v 2018 rasle tudi oljne buče; pridelovali smo jih na 3.672 hektarjih, kar je 828 hektarjev (ali 18 %) manj od površine s to kulturo v letu 2017.
Pridelava krompirja se še kar zmanjšuje, saj je bila površina, zasajena s to poljščino, spet manjša kot v prejšnjem (tokrat za 11 %) in je prvič od leta 1991 znašala manj kot 3.000 hektarjev. Krompir smo tako v letu 2018 pridelovali po začasnih podatkih na 2.814 hektarjev njiv.

V prahi nekaj manj njiv kot v 2018