Zdravje in zdravje otrok, Slovenija, 2017

Kako pogosto hodimo k zdravniku, jemo sadje in zelenjavo? Smo normalno hranjeni, se zadosti rekreiramo?

Ženske so zobozdravnika in zdravnike obiskovale pogosteje kot moški. Mladi (16–24 let) so sadje in zelenjavo uživali manj pogosto kot starejši (65+). Med »presuhimi« je bilo več žensk, med »predebelimi« pa več moških. Šest prebivalcev od desetih se je rekreiralo v zadostni meri.

  • 13.9.2018
  • |
  • končni podatki

Kolikšno finančno breme pomenijo za slovenska gospodinjstva stroški zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev?

V obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 je 85 % gospodinjstev za vsaj enega od članov uporabilo zdravstvene storitve splošnih zdravnikov in/ali specialistov (npr. za pregled ali zdravljenje, rehabilitacijo, preventivne zdravstvene preglede). Za 13 % od teh gospodinjstev so bili stroški za zdravstvene storitve večje ali manjše breme (za 5 % veliko, za 8 % manjše breme). Za preostalih 87 % gospodinjstev od omenjenih pa stroški zdravstvenih pregledov ali zdravljenj niso bili breme ali pa so bili brezplačni. Večje finančno breme so bili za gospodinjstva stroški za zdravila (veliko breme so bili za 13 % vseh gospodinjstev) in stroški zobozdravstvenih storitev (ti so bili veliko finančno breme za 18 % od tistih gospodinjstev, ki so uporabila zobozdravstvene storitve).


Kakšno je zdravje otrok?

Za skoraj dve tretjini otrok (64 %), starih do 16 let, so starši ali skrbniki v 2017 ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. Med dečki in deklicami ni bilo bistvenih razlik (dečki: 63 %; deklice: 65 %). Nekoliko nižji odstotek otrok s tako oceno zdravja je bil v starostni skupini od 11 do 15 let (dečki: 60 %; deklice: 57 %).

Z nekoliko slabšimi ocenami je bilo ocenjeno zdravstveno stanje otrok, živečih v gospodinjstvih, ki so bila izpostavljena tveganju socialne izključenosti. Po oceni staršev ali skrbnikov je bilo v zelo dobrem zdravstvenem stanju 60 % otrok iz takih gospodinjstev, zdravstveno stanje 31 % teh otrok naj bi bilo dobro, 7 % srednje in 1 % zelo slabo.

Velika večina otrok, starih od 2 do 15 let, v 2017 ni bila dolgotrajno ovirana pri običajnih aktivnostih zaradi zdravstvenih težav. Za odstotek otrok so starši ali skrbniki navedli, da so zelo ovirani pri vsakodnevnih aktivnostih (to pomeni, da je oviranost zaradi zdravstvenih težav trajala pri otroku neprekinjeno že vsaj šest mesecev). Za 2 % otrok pa so ocenili, da so zmerno ovirani.


Kako pogosto hodimo k zobozdravniku, splošnemu zdravniku in zdravniku specialistu?

V obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 je najmanj trikrat obiskalo zobozdravnika 23 % oseb, starih 16 ali več let. Splošnega zdravnika je najmanj trikrat obiskalo ali se z njim posvetovalo (tudi po telefonu ali elektronski pošti) 40 % oseb, zdravnika specialista pa 20 % oseb. Ženske so zdravnike in zobozdravnike obiskovale v večjem odstotku kot moški.


Pogostost obiskovanja zdravnikov se v precejšnji meri ujema s samooceno splošnega zdravstvenega stanja. Od oseb, ki so svoje splošno zdravstveno stanje ocenile kot zelo dobro, jih v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 43 % ni nikoli obiskalo splošnega zdravnika. Med tistimi, ki so menile, da je njihovo zdravstveno stanje zelo slabo, je bilo takih 7 %. Od teh, ki so svoje zdravje ocenile kot zelo slabo, jih je 45 % splošnega zdravnika obiskalo ali se je z njim posvetovalo najmanj desetkrat.

Od oseb, ki so imele o svojem zdravju zelo dobro mnenje, se jih v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 ni nikoli posvetovalo z zdravnikom specialistom 66 %, med tistimi, ki so svoje zdravje ocenile kot  zelo slabo, je bilo takih 15 %. Od oseb, ki so svoje zdravje ocenile kot zelo slabo se jih je šest od desetih v opazovanem obdobju posvetovalo z zdravnikom specialistom najmanj trikrat.

Zdravnika specialista so v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 v najmanjšem odstotku obiskovali prebivalci goriške statistične regije (stari 16 ali več let), saj se jih več kot polovica (53 %) ni posvetovala  z zdravnikom specialistom. Delež oseb, ki so se z zdravnikom specialistom posvetovale najmanj trikrat, pa je bil najvišji med prebivalci zasavske statistične regije (25 %).


Ali smo »tabletomani«?

V dveh tednih pred anketiranjem v 2017 je 43 % oseb, starih 16 ali več let, jemalo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik (kontracepcija ni bila upoštevana). Zdravila na recept je v omenjenih dveh tednih jemalo več žensk (47 %) kot moških (40 %). Po pričakovanjih so zdravila na recept v višjem odstotku jemali starejši, tj. stari 65 ali več let (84 %).


Smo »presuhi«, »predebeli« ali normalno hranjeni?

Glede na težo in višino posameznika se določi indeks telesne mase, ki pove, ali je oseba podhranjena, normalno hranjena, čezmerno hranjena ali debela. Po teh merilih so bili v letu 2017 med 16 ali več let starimi osebami podhranjeni 3 % teh oseb, normalno hranjenih je bilo 45 % oseb, čezmerno hranjenih 36 % in 16 % debelih. Med ženskami je bilo prvih, tj. takih, ki so bile glede na svojo težo in višino podhranjene oz. »presuhe«, 4 %, med moškimi 1 %. Še večja razlika med spoloma je med mladimi (16–24 let): med mladimi ženskami je bilo presuhih 16 %, med mladimi moškimi 5 %. »Predebelih« pa je bilo več moških kot žensk: čezmerno hranjenih je bilo med moškimi 42 %, med ženskami 30 %, debelih je bilo med moškimi 19 %, med ženskami pa 13 %. Med mladimi moškimi je bilo predebelih 30 %, med mladimi ženskami pa 15 %.


Na debelost vplivata tudi splošno zdravstveno stanje in zdrav življenjski slog. Med osebami, ki so svoje splošno zdravstveno stanje ocenile kot zelo dobro, je bilo debelih 6 %, med osebami, ki so svoje splošno zdravje ocenile kot zelo slabo, pa 29 %. Med tistimi, ki se v običajnem tednu niso ukvarjali z nobeno športno ali rekreativno telesno aktivnostjo, je bilo debelih 22 %, med tistimi, ki so se zadosti ukvarjali z rekreativno telesno aktivnostjo (tj. po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj 150 minut na teden), 14 %.

Če pogledamo iz drugega zornega kota, je bilo med debelimi osebami takih, ki so se v običajnem tednu zadosti ukvarjali s športno ali rekreativno telesno aktivnostjo 52 %, med normalno prehranjenimi je bilo takih 65 %, med podhranjenimi pa še dve odstotni točki več, 67 %. Med vsemi osebami, starimi 16 ali več let, se je s športno ali rekreativno telesno aktivnostjo ukvarjalo v zadostni meri 61 %, premalo 24 %, popolnoma nič pa 16 %.


Kako pogosto sta na našem jedilniku sadje in zelenjava?

V letu 2017 je (v običajnem tednu) vsak dan uživalo sadje 69 %, zelenjavo pa 71 % prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več let. Mladi (16–24 let) so sadje in zelenjavo uživali v manjšem odstotku kot starejši (65 ali več let). Med starejšimi je bilo takih, ki so vsak dan vsaj enkrat jedli sadje, 80 %, takih, ki so vsak dan jedli zelenjavo, pa 75 %. Mladi so tako sadje kot zelenjavo uživali vsak dan v približno enakem deležu (v 64 % oz. 65 %).


Na ravni statističnih regij je bil delež prebivalcev (starih 16 ali več let), ki so vsak dan uživali sadje, največji v obalno-kraški, delež tistih, ki so vsak dan uživali zelenjavo, pa v goriški statistični regiji; prvih je bilo 75 %, drugih pa prav tako 75 %. V posavski statistični regiji sta bila oba deleža najnižja (sadje:  52 %; zelenjava: 51 %). 


Kaj pa pitje alkoholnih pijač in kajenje cigaret?

Med prebivalci, starimi 16 ali več let, je bilo v 2017 17 % rednih (vsakodnevnih) kadilcev tobačnih izdelkov (20 % moških in 14 % žensk) in 5 % občasnih kadilcev. Med rednimi kadilci jih je 98 % kadilo cigarete vsak dan. 65 % rednih kadilcev je pokadilo na dan povprečno do 20, 35 % pa več kot 20 cigaret.

Alkoholne pijače je v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2017 uživalo vsak dan ali skoraj vsak dan 6 % oseb, starih 16 ali več let. Vsak teden (vendar ne vsak dan) je alkoholno pijačo popilo 23 % oseb, vsak mesec (vendar ne vsak teden) 28 % oseb, manj kot enkrat na mesec 21 % oseb, nikoli pa 23 % oseb. Med moškimi je bilo več pivcev alkoholnih pijač kot med ženskami. 

Kot zanimivost: 18 % oseb ni niti pilo alkoholnih pijač niti ni kadilo; 4 % oseb so kadili vsak dan, niso pa spili niti kapljice alkoholne pijače. 4 % oseb so kadili vsak dan in popili vsak teden kakšno alkoholno pijačo. 17 % oseb ni kadilo, je pa popilo vsak teden kak kozarček alkoholne pijače.

Še več podatkov o zdravju prebivalcev Slovenije si lahko ogledate v priloženih preglednicah v Excelu.



METODOLOŠKO OPOZORILO

V priponki so objavljeni končni podrobni podatki iz priložnostnega modula »Zdravje in zdravje otrok«, ki je del  mednarodno primerljivega raziskovanja Življenjski pogoji (SILC). 
Podatki za raziskovanje SILC so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom v prvi polovici leta 2017 in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto 2016.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti