Merjenje ekonomsko-socialne neenakosti gospodinjstev v nacionalnih računih

Petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev se je v 2015 zadolžila za 10 odstotnih točk manj kot v 2012

Petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev se je v 2015 zadolžila po 40-odstotni stopnji. Petina dohodkovno najbogatejših pa je tretjino svojega razpoložljivega dohodka privarčevala; dohodki teh so bili od povprečja za gospodinjstva višji za 60 %, njihova potrošnja pa je bila višja le za 20 %.

  • 3. 7. 2018 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2011 pridružil strokovni skupini za merjenje disparitet (razlik) v nacionalnih računih, ki jo vodi OECD v sodelovanju z Eurostatom. Cilj skupine je zagotoviti kazalnike neenakosti za makroekonomske agregate dohodek, potrošnjo in varčevanje ter postopoma tudi premoženje. V nadaljevanju predstavljamo rezultate za leti 2012 in 2015.

Petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev se je v 2015 zadolževala manj kot v medkriznem letu 2012

Primerjava kazalnikov neenakosti za leti 2012 in 2015 je pokazala največjo spremembo pri agregatu varčevanje. Grafikon 1 prikazuje spremembe  v stopnji varčevanja posameznih dohodkovnih skupin gospodinjstev. Vsaka dohodkovna skupina (kvintil)[1] zajema petino vseh gospodinjstev, pri čemer so v prvem kvintilu dohodkovno najrevnejša, v petem pa dohodkovno najbogatejša gospodinjstva. Eden temeljnih makroekonomskih kazalnikov za sektor gospodinjstev je stopnja varčevanja. Je v odstotku izražen delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku, povečanem za popravek spremembe pokojninskih pravic.

 
Iz grafikona je razvidno, da so se gospodinjstva v prvih dveh dohodkovnih kvintilih zadolževala v obeh letih, pri čemer je bila stopnja zadolževanja za petino dohodkovno najrevnejših gospodinjstev v medkriznem letu 2012 nekaj več kot 50-odstotna. To pomeni, da je ta skupina gospodinjstev krila z razpoložljivim dohodkom le polovico svoje potrošnje, za preostalo polovico se je morala zadolžiti. Po krizi (leta 2015) se je ista skupina gospodinjstev zadolževala le še po približno 40-odstotni stopnji oz. za 10 odstotnih točk manj. Manjše razlike med letoma so se pokazale tudi v srednjem dohodkovnem razredu gospodinjstev (tretji kvintil) in med 20 % dohodkovno najbogatejših gospodinjstev (peti kvintil); ta dohodkovni razred je v letu 2012 privarčeval približno 30 %, v letu 2015 pa približno tretjino svojega razpoložljivega dohodka, kar je za 3 odstotne točke več.
 
Največja neenakost med dohodkovnimi skupinami gospodinjstev glede na njihovo potrošnjo se je pričakovano pokazala v trošenju bolj luksuznih dobrin, k večji enakosti so prispevali socialni transferji v naravi

Dejanska končna potrošnja gospodinjstev obsega poleg izdatkov za končno potrošnjo (izdatki za hrano, obleko, obutev, stanovanjske, zdravstvene, zavarovalne storitve, storitve, povezane s prostim časom ipd.) tudi socialne transferje v naravi, ki so večinoma namenjeni za zdravje (npr. ortopedski pripomočki) in izobraževanje. Porazdelitev posameznih izdatkov ter socialnih transferjev v naravi po kvintilnih skupinah gospodinjstev glede na povprečje za gospodinjstva je za obe leti 2012 in 2015 dala podobno sliko. V grafikonu 2 si lahko pogledamo porazdelitev vsake potrošne kategorije med skupinami gospodinjstev za leto 2015 in s tem njihov prispevek k porazdelitveni krivulji za dejansko končno potrošnjo gospodinjstev.

 
Pri izdatkih za restavracije in hotele so bile razlike med dohodkovnimi kvintili gospodinjstev glede na povprečje (katerega vrednost je 1) največje. Medtem ko so si gospodinjstva petega kvintila lahko privoščila te izdatke v višini 56 % nad povprečjem za gospodinjstva, so bili izdatki petine dohodkovno najrevnejših za 48 % pod povprečjem za gospodinjstva. Izdatki za osnovne dobrine, kot so hrana in pijača, ter za stanovanjske stroške so bili med skupinami gospodinjstev, posebej srednjimi tremi dohodkovnimi razredi, pričakovano precej enakomerno razporejeni. Socialni transferji v naravi so bili edina potrošna kategorija, ki se je za najvišji dohodkovni razred zmanjšala, kar je prispevalo k zmanjšanju neenakosti dejanske končne potrošnje med dohodkovnimi skupinami gospodinjstev.

V letu 2015 je približno 60 % vseh gospodinjstev razpolagalo z vrednostjo stanovanjskega premoženja, ki je bila nižja od povprečne vrednosti za gospodinjstva. Dohodkovno najbogatejša gospodinjstva so bila pričakovano najbogatejša tudi glede premoženja v obliki stanovanj

Stanovanjsko premoženje je ena od dimenzij, ki prispeva k ekonomski blaginji gospodinjstev. V našem primeru hipotekarnih kreditov, ki zmanjšujejo vrednost stanovanjskega premoženja, nismo upoštevali, ker s podatki o tem ne razpolagamo. Grafikon 3 nam v grobem vseeno lahko prikaže porazdelitev. V letu 2012 je dohodkovno najpremožnejša petina gospodinjstev razpolagala s stanovanjskim premoženjem, ki je presegalo povprečno vrednost za 73 %, v letu 2015 pa le še za 58 %.  Ob upoštevanju hipotekarnih kreditov bi bila porazdelitev za obe leti nekoliko enakomernejša. Najvišja kvintilna razreda (četrti in peti) bi namreč izkazovala nekoliko manjši odklon od povprečja; omenjena dohodkovna razreda sta bila namreč številčno v največji meri zastopana v skupnem številu gospodinjstev, ki so lastniki stanovanj s hipotekami, saj sta si hipotekarne kredite s svojimi dohodki lažje privoščila.




Gospodinjstva, katerih prevladujoči dohodek so bili socialni transferji, so bila glede na dohodek na slabšem, glede na stanovanjsko premoženje pa na boljšem kot skupini gospodinjstev, katerih prevladujoči dohodek so bile plače ali dohodki od samozaposlitve

Merjenje neenakosti med skupinami gospodinjstev glede na njihov prevladujoči dohodek je pokazalo razlike, če smo opazovali porazdelitev njihovega dohodka na eni strani in stanovanjskega premoženja na drugi. Gospodinjstva, katerih prevladujoči dohodek je izviral od lastnine (dividende, obresti, najemnine od zemljišč ipd.), so bila deležna najvišjega prilagojenega razpoložljivega dohodka; ta je bil 2,7-kratnik povprečja za gospodinjstva. Najnižji prilagojeni razpoložljivi dohodek pa so prejemala gospodinjstva, katerih prevladujoči dohodek so bili socialni transferji (večinoma so bili to upokojenci); ti so imeli le 80 % povprečnega prilagojenega razpoložljivega dohodka. Drugačna je bila slika v stanovanjskem premoženju; gospodinjstva, katerih prevladujoči dohodek so bili socialni transferji, so namreč razpolagala s stanovanjskim premoženjem, ki je bil skoraj 30 % nad povprečjem za gospodinjstva, s čimer so se uvrstila na drugo mesto, za gospodinjstvi s prevladujočim dohodkom od lastnine.

[1]Pri določanju kvintinega razreda, v katerega se posamezno gospodinjstvo razvrsti, izhajamo iz formule za izračun razpoložljivega dohodka, ki se uporablja v nacionalnih računih in je skladna z metodologijo ESA 2010.

 

METODOLOŠKO OPOZORILO
Rezultati temeljijo na OECD-jevih in Eurostatovih smernicah in priporočilih, sicer pa je metodologija še v zaključni razvojni fazi, zato so objavljeni rezultati eksperimentalne narave. Obsežnejši prispevek s podrobnejšimi analizami je na voljo v priponki.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.