Kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija, 2017

Stopnja tveganja revščine v 2017 nekoliko nižja (13,3 %), prag tveganja revščine višji kot v 2016

Stopnja tveganja revščine (13,3 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (17,1 %) sta bili v letu 2017 nižji kot v prejšnjem letu, prva za 0,6 odstotne točke, druga za 1,3 odstotne točke. Letni prag tveganja revščine se je zvišal za 232 EUR, na 7.628 EUR ali na 636 EUR na mesec.

  • 14.6.2018
  • |
  • končni podatki

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 268.000 oseb
Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2017 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,3-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 268.000 prebivalcev Slovenije, kar je 12.000 manj kot v prejšnjem letu.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.628 EUR, mesečni pa 636 EUR. Osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 636 EUR, so bile torej izpostavljene tveganju revščine (oz. so živele pod pragom tveganja revščine). Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.335 EUR na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 954 EUR na mesec.

Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto znižala za 0,6 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je zvišal za 232  EUR na leto. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2016; to leto je bilo namreč v raziskovanju za leto 2017 referenčno leto za dohodek. Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in z njo tudi prag tveganja revščine so bili v letu 2016 višji kot v prejšnjem letu. Dohodek je bil nekoliko enakomerneje porazdeljen med gospodinjstvi, saj se je vrednost Ginijevega količnika znižala za 0,7 odstotne točke, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa za 0,2.

Med vsemi 268.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 78.000 upokojencev (ali 15,9 % od vseh upokojencev), od tega 54.000 upokojenih žensk in 23.000 upokojenih moških; 56.000 je bilo delovno aktivnih (ali 6,6 % od vseh delovno aktivnih), od tega 32.000 zaposlenih in 24.000 samozaposlenih; 51.000 je bilo brezposelnih (ali 41,8 % od vseh brezposelnih), 49.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 12,8 % od vseh otrok), 34.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,1 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 24,0-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 41,5 %. Socialni transferji so stopnjo tveganja revščine znižali za 0,3 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu, pokojnine pa za 0,6 odstotne točke bolj kot v prejšnjem letu. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.

Povprečni dohodek gospodinjstev višji
Povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je znašal 22.256 EUR in je bil tako za 701 EUR višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva se je zvišal za 258 EUR (na 8.990 EUR), povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, pa za 392 EUR (na 13.585 EUR).

Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v zahodni Sloveniji višji kot v vzhodni Sloveniji. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva je bil najvišji v osrednjeslovenski (9.859 EUR) in obalno-kraški statistični regiji (9.847 EUR), najnižji pa v posavski (8.360 EUR) in pomurski statistični regiji (8.440 EUR). Glede na prejšnje leto se je zvišal v vseh dvanajstih statističnih regijah, najbolj v goriški in posavski, najmanj v koroški in osrednjeslovenski.

Največja deleža v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bili dohodki iz zaposlitve (59,4 %) in pokojnine (22,5 %), sledili so družinski in socialni prejemki (10,3 %), najmanjša deleža pa so bili dohodki iz samozaposlitve (5,5 %) ter kapitalski in drugi dohodki (2,2 %). Delež pokojnin, kapitalskih in drugih dohodkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev se je glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšal, medtem ko se je delež dohodkov iz zaposlitve, samozaposlitve ter delež družinskih in socialnih prejemkov v skupnem razpoložljivem dohodku gospodinjstev nekoliko zvišal.

345.000 oseb izpostavljenih tveganju socialne izključenosti
Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji glede na prejšnje leto znižala za 1,3 odstotne točke. Znašala je 17,1 %; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 345.000 oseb ali 26.000 manj kot v prejšnjem letu. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,6 odstotne točke, stopnja resne materialne prikrajšanosti za 0,8 odstotne točke in stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 1,2 odstotne točke.

Stopnji obeh tveganj, revščine in socialne izključenosti, najvišji v posavski in podravski statistični regiji
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v posavski (18,5 %) in podravski statistični regiji (16,4 %), najnižja pa v primorsko-notranjski (8,4 %) in goriški statistični regiji (9,8 %). Največ ljudi, ki so živeli z dohodki,  nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo v osrednjeslovenski (60.000) in podravski statistični regiji (52.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (4.000) in zasavski statistični regiji (7.000). Glede na prejšnje leto se je delež oseb z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, znižal v sedmih, zvišal pa v petih statističnih regijah (v obalno-kraški, posavski, podravski, koroški in savinjski).

Stopnja tveganja revščine, statistične regije, Slovenija, 2017

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Vir: SURS

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila najvišja v posavski in podravski statistični regiji (v obeh 21,2-odstotna), najnižja pa v primorsko-notranjski (10,8-odstotna) in goriški statistični regiji (12,7-odstotna). Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih največ ljudi v osrednjeslovenski (73.000) in podravski statistični regiji (68.000), najmanj pa v primorsko-notranjski (5.000) in obalno-kraški statistični regiji (11.000). Glede na prejšnje leto se je delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, znižal v desetih, zvišal pa v dveh statističnih regijah (v obalno-kraški in pomurski).

Osnovni kazalniki dohodka, revščine in socialne izključenosti, Slovenija
20162017
Povprečni letni razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo (EUR)21.55522.256
Povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva (EUR)8.7328.990
Povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva (EUR)13.19313.585
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo (EUR)7.3967.628
Stopnja tveganja socialne izključenosti (% oseb)18,417,1
Stopnja tveganja revščine (% oseb)13,913,3
Stopnja resne materialne prikrajšanosti - za 4 od 9 elementov (% oseb)5,44,6
Stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti, starost 0–59 let (% oseb)7,46,2
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, razen pokojnin (% oseb)24,324,0
Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, vključno s pokojninami (% oseb)41,241,5
Neenakost porazdelitve dohodka - razmerje kvintilnih razredov (80/20)3,63,4
Neenakost porazdelitve dohodka - Ginijev količnik (%)24,423,7
Vir: SURS
Osebe z najvišjo stopnjo tveganja revščine, Slovenija
20162017
% oseb pod pragom
tveganja revščine
Glede na delovno intenzivnost gospodinjstva
  gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, z vzdrževanimi otroki73,270,5
  gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, brez vzdrževanih otrok35,234,9
  gospodinjstva z delno (<0,5) delovno aktivnimi odraslimi člani, z vzdrževanimi otroki45,435,5
Glede na tip gospodinjstva
  enočlanska gospodinjstva35,837,1
  enostarševska gospodinjstva25,230,0
Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem (starost 18+)
  samozaposlene osebe22,926,6
  brezposelne osebe44,841,8
  upokojene ženske20,119,5
  drugi neaktivni (gospodinje, študenti, nezmožni za delo…)21,018,9
Glede na starost in spol
  ženske, starejše od 59 let20,819,5
Glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstva
  najemniki stanovanj36,132,9
Glede na dokončano izobrazbo (starost 18+)
  osebe z največ osnovnošolsko izobrazbo30,127,2
Vir: SURS
Osebe z najnižjo stopnjo tveganja revščine, Slovenija
20162017
% oseb pod pragom
tveganja revščine
Gospodinjstva, v katerih so vsi odrasli člani delovno aktivni3,54,8
Gospodinjstva vsaj treh odraslih oseb brez vzdrževanih otrok6,85,0
Zaposlene osebe (starost 18+)4,04,2
Osebe z vsaj višješolsko izobrazbo5,15,5
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov za leto 2017 so bili podatki iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2017, ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom v letu 2017 (leto izvedbe SILC), ter iz administrativnih in registrskih podatkov za leto 2016 (referenčno leto za dohodek).

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.