Življenjski pogoji, Slovenija, 2017

V kakšnih stanovanjskih razmerah živijo slovenska gospodinjstva?

V letu 2017 je 77 % gospodinjstev ocenilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju; to pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal. Približno enak je bil odstotek takih gospodinjstev tudi v letu prej (2016: 76 %). Med preostalimi gospodinjstvi (tj. gospodinjstvi, ki so imela katero od navedenih težav) pa je bilo v 2017 največ takih, ki jim je težave v stanovanjih povzročala vlaga (16 % gospodinjstev je imelo težave z vlažnimi stenami ali vlažnimi temelji). 

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva: med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki se je namreč s tovrstnimi težavami spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 %. 

Na kakovost bivanja vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup in pojavljanje kriminala ali vandalizma v bivalnem okolju. Gospodinjstev, ki so se v letu 2017 počutila neprijetno zaradi onesnaženega okolja, je bilo 17 %; 14 % jih je motil hrup sosedov ali hrup z ulice (promet, podjetja, tovarne ipd.). 8 % jih je vznemirjalo to, da so se v njihovem bivalnem okolju pojavljali kriminal, nasilje ali vandalizem. Vrednosti vseh treh kazalnikov so bile približno enake kot v 2016.

Po pričakovanjih so imela težave s takimi pojavi v večjem odstotku tista gospodinjstva, ki so živela v večstanovanjskih stavbah, kot tista, ki so živela v samostojno stoječih individualnih hišah.

Kakšen je finančni položaj gospodinjstev?

Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj položaj. Odstotek gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je glede na leto 2016 povečal za odstotno točko (2017: 15 %). Na drugi strani pa se je delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi dohodki s težavami (težko oz. zelo težko) prebila skozi mesec, zmanjšal z 29 % (v 2016) na 26 % (v 2017). 

Od gospodinjstev, ki so razpolagala z najnižjimi dohodki, jih je polovica (51 %) izjavila, da so mesec preživela zelo težko ali težko, kar je za 5 odstotnih točk manj kot v 2016. Znižal se je tudi delež tistih gospodinjstev, ki so živela pod pragom tveganja revščine in so izjavila, da so se s težavami prebila skozi mesec (2016: 60 %; 2017:  53 %)

Od gospodinjstev, ki so v 2017 živela v najemniških stanovanjih, jih je 47 % izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 22 %; med obojimi je bilo takih manj kot pred letom dni.

Delež gospodinjstev, ki so brez težav preživela mesec, je bil največji v osrednjeslovenski (21 %), najmanjši pa v pomurski regiji (8 %).

Enotedenske letne počitnice zunaj doma (lahko tudi pri sorodnikih, v počitniški hišici/vikendu) za vse člane gospodinjstva si je v letu 2017 finančno lahko privoščilo 72 % gospodinjstev. To je za 3 odstotne točke več kot v 2016.

Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (87 %), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (60 %).

Na možnost počitnikovanja v veliki meri vpliva dohodek gospodinjstva. Gospodinjstva, ki so s svojimi dohodki lahko oz. zelo lahko preživela mesec, so si skoraj vsa lahko privoščila počitnice (97 %).

Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi si v letu 2017 lahko privoščilo 59 % gospodinjstev ali za 4 odstotne točke več kot v 2016 (55 %).

Takih gospodinjstev, ki so mesec preživela težko oz. zelo težko, hkrati pa so ocenila, da bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke, je bilo 17 %. Od gospodinjstev, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, bi si nepričakovane izdatke lahko privoščilo 93 %.

Kako smo zadovoljni s svojim življenjem na splošno?

Splošno zadovoljstvo z življenjem so med prebivalci, starimi 16 ali več let, najboljše ocenili prebivalci osrednjeslovenske, jugovzhode in gorenjske statistične regije (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen): z oceno 7,4; to je za 0,2 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,2). Z najnižjo oceno (6,8) so ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem prebivalci koroške in posavske statistične regije. 

Delež resno materialno prikrajšanih oseb (med osebami, starimi 16 ali več let) je bil največji v zasavski (11,9 %), najmanjši pa v goriški statistični regiji (2,3 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v obeh teh dveh regijah skoraj enaka (7,2 oz. 7,3). To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički, prostim časom ipd.

Podatki kažejo, da stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj dviga zdravstveno stanje oseb. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro (21 % oseb, starih 16 let ali več), so bili tudi najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna samoocena 8,2).

Ali se v prostem času udeležujemo aktivnosti, ki jih je treba plačati?

Več kot polovica oseb (52 %), starih 16 ali več let, se je v 2017 v prostem času redno udeleževala aktivnosti, ki jih je treba plačati (npr. rekreacija, obisk kina, prireditve, razni tečaji), kar je enak delež, kot je bil v 2016. V večjem odstotku se tovrstnih aktivnosti udeležujejo dijaki/študenti, bolj izobraženi, tisti z višjimi dohodki, delovno aktivni. Omenjenih aktivnosti se v 2017 zaradi finančnih razlogov ni udeleževalo 17 % oseb, preostali (31 % oseb) pa se takih aktivnosti niso udeleževali iz drugih razlogov.

 

Kako pogosto uživamo sadje in zelenjavo?

Med osebami, starimi 16 ali več let, je v letu 2017 (v običajnem tednu) tako sadje kot tudi zelenjavo uživalo več žensk kot moških. Enkrat ali večkrat na dan je namreč uživalo sadje ali sveže stisnjene sadne sokove 75 % žensk in 62 % moških. Podobno je veljalo za uživanje zelenjave: med ženskami je bilo 75 % takih, ki so uživale zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne sokove vsaj enkrat na dan, med moškimi pa je bilo takih 66 %.

Moški so tehtali povprečno 84,7 kg, ženske pa povprečno 67,9 kg. Moški, ki so vsak dan uživali zelenjavo, so tehtali povprečno 84,4 kg, tisti, ki so jo uživali redkeje, pa 85,1 kg. Pri ženskah je bil učinek vsakodnevnega uživanja zelenjave podoben: redne uživalke zelenjave so tehtale povprečno 67,7, tiste, ki so zelenjavo uživale redkeje, pa 68,3 kg.