Teden vseživljenjskega učenja

Tehnološki napredek in spremembe v sodobni družbi nasploh zahtevajo od ljudi čedalje večjo prožnost in prilagodljivost ter izpopolnjevanje in posodabljanje znanja in spretnosti tudi po končanem formalnem izobraževanju.  
Promoviranju pomembnosti izobraževanja in učenja v vseh življenjskih obdobjih, »od zibeli do groba«, in v vseh oblikah je namenjen tudi Teden vseživljenjskega učenja. Letošnji je že triindvajseti in bo potekal v tednu od 11. do 20. maja 2018, v razširjenem terminu pa vse do konca junija 2018.

Slovenija po vključenosti mladih v formalno izobraževanje med državami članicami OECD in EU ena prvih
Delež mladih, vključenih v formalno izobraževanje, in tistih, ki so to izobraževanje končali, se je v Sloveniji v desetletjih po ustanovitvi samostojne države močno povečal. Zaradi izboljševanja izobrazbe mlajše populacije se je v zadnjih letih precej izboljšala izobrazbena raven celotnega prebivalstva: zmanjšal se je delež prebivalstva z največ osnovnošolsko izobrazbo, povečal pa se je delež terciarno izobraženih prebivalcev. Delež mladih, starih 30–34 let, ki so dosegli terciarno izobrazbo, se je od leta 2005 do leta 2017 zvišal s 25 % na 46 % in je precej presegel povprečje celotne EU (40 %). 
 

Zagotavljanje kakovostnega in vključujočega formalnega izobraževanja zahteva tudi ustrezna finančna vlaganja. Na tem področju so bili trendi v zadnjem obdobju manj spodbudni. Skupni izdatki za formalno izobraževanje v izobraževalnih ustanovah (med katerimi predstavljajo največji del, 86 %, proračunski izdatki) so v letu 2016 znašali 2.158 mio. EUR oz. 5,3 % BDP. V primerjavi z letom 2007 so se izdatki za izobraževalne ustanove realno znižali na vseh ravneh izobraževanja, razen predšolskega. V Sloveniji je bil padec v deležu sredstev, ki ga je država v proračunskih izdatkih namenila za izobraževanje, razen za predšolsko vzgojo, v obdobju 2010–2014 med vsemi državami članicami OECD največji (z 10,1 % v letu 2010 je do 2014 padel na 8,7 %, do 2015 pa na 8,5 %).

Vključenost odraslih v izobraževanje se je povečala,  razlike med različnimi skupinami pa ostajajo
Po rezultatih Ankete o izobraževanju odraslih iz leta 2016 je bilo v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v različne oblike formalnega in/ali neformalnega izobraževanja vključenih 46,1 % odraslih, starih 25–64 let, ali skoraj 10 odstotnih točk več kot v letu 2011; za izobraževanje so v povprečju porabili 180 ur. Po deležu vključenih, še bolj pa po povečanju tega deleža v zadnjih petih letih, se je Slovenija uvrstila nad povprečje celotne EU. Ohranila pa so se neravnotežja v zastopanosti glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitveni status in poklicne skupine, ki jih opažamo že več let. Delež mladih, delovno aktivnih, z doseženo terciarno izobrazbo, vključenih v izobraževanje, se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2011 močno povečal in povzpel nad povprečje celotne EU. Na drugi strani pa se je delež v izobraževanje vključenih oseb med osebami z največ osnovnošolsko izobrazbo ter med neaktivnimi in med brezposelnimi povečal malo ali se je celo zmanjšal in je bil nižji od povprečja celotne EU. 




Izobraževanje odraslih v pretežni meri povezano s potrebami dela na delovnem mestu
Večina odraslih, ki so bili vključeni v izobraževanje, je bila po podatkih iz omenjene ankete vključena v različne oblike neformalnega izobraževanja, tj. izobraževanja, ki ne daje višje stopnje izobrazbe. V tovrstne oblike izobraževanja je bilo vključenih 43,6 % odraslih, starih 25–64 let, kar je nekoliko nad povprečjem celotne EU (42,6 %). 79 % vseh udeležencev tovrstnega izobraževanja se je izobraževalo zaradi potreb dela na delovnem mestu. Večini (67 %) udeležencev so tovrstno izobraževanje financirali ali sofinancirali delodajalci. Med izvajalci tega izobraževanja v Sloveniji so prevladovale za tako izobraževanje specializirane ustanove; te so izvedle 37 % vseh tovrstnih izobraževanj. Na ravni EU so bili izvajalci takega izobraževanja najpogosteje, v 34 %, delodajalci; v Sloveniji so ti izvedli 15 % takih izobraževanj.

Zavedanje delodajalcev o pomembnosti izobraževanja svojih zaposlenih se krepi
Rezultati raziskovanja o nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih za leto 2015 so pokazali, da je svojim zaposlenim zagotavljalo in sofinanciralo udeležbo v programih in drugih oblikah izobraževanja v omenjenem letu 86 % vseh podjetij v Sloveniji; v letu 2010 je bilo takih podjetij 72 %. Delež zaposlenih, vključenih v programe izobraževanja in usposabljanja med zaposlenimi v vseh podjetjih, pa je v letu 2015 znašal 63 % (v letu 2010: 48 %), V letu 2015 so se v primerjavi z letom 2010 povečali tudi stroški podjetij za programe izobraževanja na udeleženca (znašali so 501 EUR), zmanjšalo pa se je število plačanih delovnih ur za izobraževanje na udeleženca (z 42 na 32 ur). Primerjava s povprečjem držav članic EU[1] pokaže, da se je Slovenija uvrstila nad povprečje celotne EU tako po deležu podjetij, ki so zagotavljali programe in druge oblike izobraževanja, kot tudi po deležu zaposlenih, ki so bili vključeni v programe izobraževanja, in po številu za tovrstno izobraževanje porabljenih delovnih ur.

Cilj izobraževanja in učenja je pridobiti znanje in spretnosti 
Najpomembnejša mednarodna raziskava, ki meri znanje in spretnosti odraslih (16–65 let) in pri kateri je sodelovala tudi Slovenija, je t. i. PIAAC. 
Po podatkih Andragoškega centra Slovenije so rezultati te raziskave pokazali, da so se dosežki odraslih pri besedilnih spretnostih glede na rezultate Mednarodne raziskave pismenosti odraslih (ALS) izpred 20 let v primerjavi s preostalimi takrat sodelujočimi državami članicami OECD najbolj izboljšali. Vendar pa so dosežki odraslih v Sloveniji v letu 2015 tako pri tej kot pri drugih vrstah spretnosti precej zaostajali za povprečjem držav vseh članic OECD. Višja raven besedilnih in matematičnih spretnosti je bila tudi v Sloveniji tako kot v drugih državah povezana z aktivno vključenostjo na trg dela, z višino plače in z neekonomskimi dejavniki (zaupanje drugim, prostovoljno delo, lastna ocena zdravja). Velike razlike pa so se pokazale pri obvladovanju spretnosti v povezavi s starostjo, izobrazbo in s socialnim ozadjem.  

Slovenija je izzive, povezane s spretnostmi odraslih, na katere so pokazali rezultati PIAAC, vzela resno. Lotila se je projekta Strategija spretnosti. Namen tega projekta, ki ima tri faze (diagnoza problemov, akcijski načrt, implementacija), je okrepiti razvoj, vzdrževanje in uporabo spretnosti odraslih v državi za izboljšanje zaposljivosti in gospodarske rasti ob hkratnem izboljšanju njihove socialne vključenosti in participacije.

 

[1] V podatkih niso upoštevana podjeta iz področij dejavnosti Q, P in O. Ta so bila zaradi ohranjanja kontinuitete vključena le na nacionalni ravni.