Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe

Letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe poudarja prednosti uporabe umetne inteligence, ki se je zmožna učiti tudi na podlagi podatkov, ki jih ustvarja 68 % dnevnih uporabnikov interneta in 73 % oseb, ki uporabljajo pametni telefon.

  • 11. 5. 2018 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

17. maja praznujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) namenja letos ob tem dnevu glavno pozornost pozitivnim lastnostim oz. prednostim uporabe umetne inteligence.

Izraz umetna inteligenca (UI) se nanaša na sisteme, ki izkazujejo inteligentno vedenje in zmožnost učenja z analiziranjem podatkov z namenom, da bi dosegli določene cilje. To je lahko programska oprema, ki uporablja strojno učenje (učenje na podlagi podatkov), kot so npr. osebni virtualni asistenti Siri, Cortana, Amazonova Alexa ipd., to so lahko internetni iskalniki Google, Microsoft Edge ipd., sistemi za prepoznavanje obrazov ipd. Lahko je vgrajena v strojno opremo, npr. v naprednejše robote, avtonomne avtomobile, drone, aplikacije interneta stvari ipd. Zmogljivejši računalniki, računalništvo v oblaku ter neskončne količine podatkov, masovnih podatkov, ki jih puščamo in ustvarjamo v digitalnem svetu, so v zadnjih letih med drugim omogočili velik napredek v uporabi umetne inteligence.

Umetna inteligenca uporablja za učenje podatke, ki jih ustvarjamo tudi z uporabo interneta

Internet je v prvem četrtletju 2017 uporabljalo v Sloveniji vsak ali skoraj vsak dan 68 % oseb, starih 16–74 let (v EU-28: 72 %). Računalnike, povezane z internetom, pa je pri svojem delu uporabljalo 51 % zaposlenih (v podjetjih z vsaj 10 zaposlenih) in samozaposlenih (kar je enako povprečju celotne EU-28). 

Svoj profil na družabnih omrežjih, npr. na Facebooku, Instragramu, je imelo 45 % 16–74-letnikov (v EU-28: 54 %), na profesionalnih spletnih omrežjih, npr. na omrežju Linkedln, pa 7 % (v EU-28: 13 %). Lastne fotografije, komentarje ipd. je na internet nalagalo in jih delilo z drugimi 28 % teh oseb (v EU-28: 33 %).

Družbene medije je v Sloveniji uporabljalo 47 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (kar je enako povprečju celotne EU-28). Svoj profil na družabnih omrežjih jih je imelo 45 % (enako povprečju celotne EU-28), svoj blog ali mikroblog npr. na Twitterju jih je imelo 7 % (v EU-28: 14 %), profil na spletni strani za delitev multimedijskih vsebin, npr. na YouTubu, Instagramu, 17 % (povprečje v EU-28: 16 %).     

Umetna inteligenca je del našega življenja

Umetno inteligenco uporabljamo, kadar uporabljamo internetne iskalnike za iskanje informacij na internetu. V prvem četrtletju 2017 je informacije o izdelkih ali storitvah pridobivalo na internetu 69 % 16–74-letnikov (v EU-28: 65 %), informacije, povezane z zdravjem, npr. o poškodbah, boleznih, prehrani, 54 % (v EU-28: 51 %), spletne novice, časopise ali revije pa jih je prebiralo 61 % (v EU-28: 61 %).  

Uporabljamo jo, kadar uporabljamo internetne prevajalnike. Uporabljamo jo tudi, kadar blokiramo nezaželena elektronska sporočila (spam). Elektronsko pošto je prejemalo ali pošiljalo 69 % 16–74-letnikov (v EU-28: 72 %).

Pri spletnem nakupovanju (to narašča) nam umetna inteligenca ponudi možnost nakupa dodatnega izdelka v spletni trgovini, na primer takole: «Ljudje, ki so kupili ta izdelek, so kupili tudi …». V prihodnosti pa bo spletnim kupcem v pomoč v obliki virtualnih pomočnikov. V prvem četrtletju 2017 je 46 % 16–74-letnikov odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem nakupovali prek spleta (v EU-28: 57 %).

Na podlagi digitalnih sledi, ki jih pustimo na internetu, lahko umetna inteligenca razbere naš okus, naš življenjski slog in tako vpliva na naše vedenje, npr. tako, da nam predlaga, katero glasbo naj poslušamo, katere videoposnetke naj si ogledamo, ali nam sporoča novice, pošilja obvestila ipd.

Pametni telefoni in umetna inteligenca

Pametne telefone je v prvem četrtletju 2017 uporabljalo 73 % 16–74-letnikov. 96 % teh oseb jih je med drugim uporabljalo za fotografiranje, 82 % kot koledar, 80 % pa za brskanje po internetu. 53 % uporabnikov je prek pametnega telefona poslušalo glasbo ali radio in uporabljalo zemljevide in navigacijo, 26 % jih je na pametnem telefonu igralo igre.

Številni pametni telefoni uporabljajo umetno inteligenco v osebnih virtualnih asistentih, npr. Siri, Bixby, ali kot programsko opremo za prepoznavo obrazov, za pretvorbo glasovnih ukazov ipd.

E-veščine, digitalizacija in strokovnjaki za IKT – osnovni pogoj za  uporabo in izkoriščanje prednosti umetne inteligence

Z nadaljnjo digitalizacijo družbe – z avtomatizacijo procesov, z vpeljavo robotov in s širitvijo uporabe umetne inteligence – bo treba povečati raven obvladovanja t. i. e-veščin, tj. različnih vrst znanja za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V letu 2017 je e-veščine obvladalo zelo dobro 30 % 16-74-letnikov (v EU-28: 31 %), osnovne e-veščine je obvladalo 24 % (v EU-28: 26 %), pomanjkljivo je te veščine obvladalo 24 % (v EU-28: 26 %), brez e-veščin pa je bilo 22 % omenjenih oseb (v EU-28: 17 %). Več o obvladovanju e-veščin v Sloveniji lahko preberete v objavi Dan varne uporabe interneta 2018 in e-veščine.



Podjetja bodo morala še naprej digitalizirati poslovne procese in s tem izkoristiti poslovne priložnosti, ki jim jih omogoča uporaba IKT, da bodo ostala konkurenčna. Stopnjo in obseg digitalizacije podjetij spremljamo z digitalnim indeksom. Ta se izračunava na podlagi 12 kazalnikov, s katerimi spremljamo uporabo IKT v podjetjih. V letu 2017 je bilo med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi največ takih, ki so imela zelo nizek digitalni indeks, in sicer 42 %; nizek digitalni indeks je imelo 35 % omenjenih podjetij, visok digitalni indeks 19 %, zelo visok digitalni indeks pa 4 % podjetij. Več o digitalizaciji lahko preberete v objavi Stopnja digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi v letu 2017.

 

Pri razvoju in uveljavljanju umetne inteligence imajo ključno vlogo strokovnjaki za IKT. V letu 2017 je zaposlovalo strokovnjake za IKT 19 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi (kar je enako povprečju EU-28); v letu 2016 je svojim zaposlenim nudilo kakršnokoli izobraževanje za izpopolnitev ali pridobitev veščin (znanj) iz uporabe računalnikov, računalniških programov ipd. 27 % podjetij (v EU-28: 21 %); zaposlenim strokovnjakom za IKT 13 % podjetij (v EU-28: 10 %), drugim zaposlenim v podjetju pa 23 % podjetij (v EU-28: 19 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

V letu 2017 je bilo med v Sloveniji zaposlenimi in samozaposlenimi osebami okoli 36.100 strokovnjakov za IKT, kar je bilo 3,8 % vseh zaposlenih ali samozaposlenih. Največ strokovnjakov za IKT med vsemi zaposlenimi ali samozaposlenimi je bilo na Finskem (6,8 %), najmanj pa v Grčiji (1,6 %).

Strokovnjaki za IKT v Sloveniji so bili v 84 % moški, v 16 % pa ženske. 64 % jih je bilo starih 35 ali več let, 36 % pa 15–34 let.


Da bomo lahko izkoristili prednosti umetne inteligence, bomo morali med drugim: 

  • nadaljevati digitalizacijo na vseh področjih družbe;
  • poskrbeti, da bo učenje e-veščin del vseživljenjskega učenja in da bomo e-veščine obvladovali v večjem številu, tudi na zahtevnejši ravni;
  • poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala njeno zlorabo.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.