Temeljni agregati sektorja država (aprilsko EDP poročanje), Slovenija, 2014–2017

Visoka rast prihodkov

Prihodki so v letu 2017 naraščali približno enako, kot je letno nominalno naraščal BDP (7,1 %). Visoka medletna rast prihodkov, ti so bili višji za 1.140 milijonov evrov (6,5 %), je bila odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva, saj je to v letu 2017 prispevalo bistveno višje prilive v državni proračun. Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se tako v letu 2017 skupno povečali za 848 milijonov evrov ali za 5,7 %. To je imelo pozitivni vpliv na proračunski saldo v letu 2017, saj se je primanjkljaj iz leta 2016 zmanjšal za 794 milijonov evrov, kar je ustrezalo 1,8 % BDP.

Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima RS lastniške deleže, so se povečali tudi nedavčni prihodki iz udeležbe pri dobičku. Na saldo države so pozitivno vplivale tudi enote države, ki v bilancah javnega financiranja niso neposredno zajete; te so ustvarile presežek v višini 149 milijonov evrov, kar je ustrezalo 0,3 % BDP.

Narasli tudi izdatki

Trošenje države, gledano z vidika skupnih izdatkov sektorja država, se je lani povečalo za 346 milijonov evrov (1,9 %). To je bilo deloma posledica ugodnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi ohranjanja ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. K rasti izdatkov so največ prispevala sredstva za zaposlene (4,6 %) in socialna nadomestila (3,2 %). V letu 2017 je država znižala izdatke za obresti (12,0 %); ti so znašali 1.073 milijonov evrov, kar je bilo 0,5 odstotne točke manj od dolgoletnega povprečja 3 odstotkov BDP. Investicije države v osnovna sredstva so bile še vedno razmeroma nizke. V primerjavi z letom 2016 so se zmanjšale za 0,9 %; na centralni ravni so se zmanjšale za 7,0 %, na lokalni ravni pa so se povečale za 8,0 %. Obseg črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive se je glede na leto 2016 nekoliko povečal, kar je dodatno potrdila tudi rast subvencij (za 2,5 %). 

Dolg države 3,9-krat večji kot leta 2008

Delež dolga v BDP se v zadnjih letih zmanjšuje, na kar vplivajo nominalne rasti BDP. Nominalno se dolg države povečuje. V letu 2017 se je povečal za 107 milijonov evrov ali 0,3 %. Znašal je 31.860 milijonov evrov (73,6 % BDP), kar je 3,9-krat več kot pred desetimi leti.

V letu 2017 je država predčasno refinancirala del obveznic v ameriških dolarjih. Zaradi tega so se kratkoročna posojila iz zavarovanj valutnih tveganj zmanjšala. Država je za delež predčasnih refinanciranj in ugodnega zadolževanja na finančnih trgih v letu 2017 zadolžena po nižjih obrestnih merah, kar je v letu 2017 med drugim vplivalo tudi na 12-odstotno zmanjšanje izdatkov za obresti.

Revizija podatkov za obdobje 2014–2016

V skladu z utečeno revizijsko politiko so bili podatki o primanjkljaju države za obdobje 2014-2016 revidirani, ker so to leta, ki so v okviru letošnjega postopka presežnega primanjkljaja in dolga države odprta za revizijo. Skladno z novimi metodološkimi navodili Eurostata so bili revidirani predvsem podatki o neproizvedenih nefinančnih sredstvih in o drugih prihodkih od lastnine.