Svetovni dan zdravja

»Zdravje za vse«, letošnji svetovni dan zdravja

Slovenija letno namenja za zdravstvo okrog 9 % svojega BDP, največ za kurativno zdravljenje ter za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke. Po samooceni v 2016 je petina odraslih oseb svoje splošno zdravstveno stanje ocenila kot zelo dobro.

  • 4.4.2018
  • |
  • brez statusa

Slogan letošnjega svetovnega dneva zdravja je Zdravje za vse
Namen svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je vsako leto opozoriti javnost na določeno vprašanje s področja zdravstvenega varstva. Letošnji dan, poimenovan »Zdravje za vse«, se osredotoča na univerzalnost in dostopnost zdravstvenega varstva, izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju. Zdravje je namreč pomembna vrednota, pravica do socialne varnosti in varovanja zdravja pa sodi med temeljne pravice posameznika.

V Sloveniji v povprečju preživimo zdravi 72 % življenja ali manj kot znaša povprečje v EU
Po evropskem strukturnem kazalniku Zdrava leta življenja, ki temelji na omejitvah posameznika pri običajnih aktivnostih in torej predstavlja pričakovano trajanje življenja brez oviranosti, v Sloveniji v povprečju preživimo zdravi 72 % življenja (ženske 69 %; moški 75 %), kar je manj kot v povprečju EU, kjer preživijo zdravi 78 % življenja (ženske 76 %; moški 80 %). Za vse države EU je za ta kazalnik značilna dokaj visoka razlika med spoloma, kar je predvsem posledica nižjega števila let pričakovanega trajanja življenja moških.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Splošno zdravstveno stanje petina odraslih oseb ocenila kot zelo dobro, moški bolj optimistični
Svoje splošno zdravstveno stanje sta v 2016 v sklopu Ankete o življenjskih pogojih ocenili kot dobro ali zelo dobro dve tretjini oseb, starih 16 ali več let; 44 % dobro, 20 % zelo dobro; pri tem so moški svoje zdravstveno stanje ocenili nekoliko bolj optimistično. Samoocena je seveda v veliki meri odvisna tudi od starosti vprašanih; med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imele o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 %, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina.

V povprečju zaposleni na bolniškem dopustu 14,5 koledarskega dneva
V letu 2016 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 18 koledarskih dni, moški pa približno 6 dni manj. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (4 koledarske dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (prav tako 4 koledarske dni).



Najpogostejša vzroka smrti: bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja) in različna rakava obolenja

V 2016 so bile bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja) in različna rakava obolenja (novotvorbe ali neoplazme) vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji. Razlike med spoloma so bile znatne: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil (skoraj polovica vseh smrti), moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj (pri več kot tretjini smrti moških je bil to glavni vzrok smrti). 


Tekoči izdatki za zdravstvo po zadnjih zbranih podatkih znašajo 8,5 % BDP
Po zadnjih zbranih podatkih za leto 2015, so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) znašali 8,5 % BDP (oz. 3,3 milijarde EUR), kar je Slovenijo uvrstilo na 13. mesto med državami članicami EU-28, ki imajo podatke zbrane v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo zdravstvenih računov. Največji delež BDP (okrog 11 %) so za zdravstveno varstvo namenile Nemčija, Švedska in Francija, za polovico manj oziroma najmanj pa Luksemburg, Latvija in Romunija (med 5 in 6 %).

S prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja smo v tem letu v Sloveniji zbrali 69 % vsega denarja, 15 % iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 13 % s plačili iz žepov posameznikov, ki storitve potrebujejo, in preostale 3 % iz drugih virov.

Vsako leto največ sredstev za kurativno zdravljenje ter za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke
V 2015 smo v Sloveniji največ sredstev (1,8 milijarde EUR) namenili za storitve kurativnega zdravljenja, najmanj, 87 milijonov EUR, pa za preventivo in javne zdravstvene storitve.

Iz lastnega žepa za zdravje manj kot večina drugih držav
Na finančno dostopnost do zdravstvenih storitev navadno najbolj vplivajo neposredni izdatki iz žepa, saj lahko revnejšim gospodinjstvom predstavljajo veliko finančno breme, ker so nepredvidljivi, poleg tega pa najbolj obremenjujejo kronične bolnike in starejše. V Sloveniji so ti izdatki še relativno nizki (13 % v 2015; v EU v povprečju 22 %), saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje s tem omogoča dostopnost do široke košarice dobrin vsem zavarovancem in s tem pomembno prispeva k solidarnosti med zdravimi in bolnimi ter mladimi in starimi v financiranju zasebnih izdatkov za zdravstvo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo v letu 2015 neposredno iz žepa največ porabili za zdravila in medicinske pripomočke (56 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave: za osnovne zdravstvene in diagnostične storitve smo porabili 7 % vseh izdatkov iz žepa, po 8 % smo porabili tako za zobozdravstvene storitve kot za specialistične ambulantne storitve, 13 % pa smo porabili za druge ambulantne kurativne storitve (fizioterapija ipd.).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.