Delovne migracije, Slovenija, 2017

Občina Trzin ima kar trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev

Konec leta 2017 je bilo skoraj 437.500 medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. S tokovi delovnih migracij je bila številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, najvišji indeks delovnih migracij pa je imela občina Trzin.

  • 22. 3. 2018 ob 10:30
  • |
  • končni podatki

Vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino

Ob koncu leta 2017 je bilo v Sloveniji skoraj 836.000 delovno aktivnih oseb, pri čemer kmetje niso bili upoštevani. Glede na isto obdobje lani se je to število povečalo za 3,6 % (kar je okoli 29.100 delovno aktivnih oseb več). Skoraj 437.500 teh oseb, to je več kot polovica, jih je v 2017 odhajalo na delo v katero od drugih občin. Imenujemo jih tudi medobčinski delovni migranti in delež teh se iz leta v leto rahlo povečuje. Med delovnimi migranti je bilo več moških kot žensk, in to na kateri koli teritorialni ravni.

Zaposlitev v občini bivališča je čedalje manj

Delež delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu leta 2017 jih je bilo približno 398.500 ali 47,7 %. Glede na leto 2016 se je ta delež zmanjšal za 0,5 odstotne točke. Primerjava po spolu pokaže, da je bilo med vsemi delovno aktivnimi ženskami 48,1 % (ali skoraj 184.100) takih, ki so imele prebivališče in delo v isti občini, med delovno aktivnimi moškimi pa je bilo takih 47,3 % (ali skoraj 214.400).
Na območju svoje občine je imelo tudi delovno mesto največ delovno aktivnih prebivalcev naslednjih treh občin: Ljubljana (83,0 %), Novo mesto (73,4 %) in Maribor (71,4 %). Deleža delovno aktivnih prebivalcev z zaposlitvijo v svoji občini pa sta bila najnižja v občinah Trnovska vas in Hodoš (v vsaki 10 % ali manj).

Občina Trzin ostaja prva med »izrazito delovnimi« občinami, druga pa je občina Šempeter - Vrtojba

Izrazito delovne občine so tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2017 je bilo takih občin 18: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Murska Sobota, Odranci, Zreče, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec. Število takih občin je glede na prejšnje leto ostalo enako. V skupini izrazito delovnih občin so ostale vse občine razen občine Koper, na novo pa se je vanjo uvrstila občina Slovenj Gradec.
Med temi občinami je še posebej izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino nekaj več kot 5.000 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj več kot 1.200 delovno aktivnih prebivalcev.

Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci imajo delo zunaj občine prebivališča) ali »v občino« (delovno aktivne osebe prihajajo na delo iz drugih občin). Kako močne so te migracije, pa je odvisno od naseljenosti in števila delovnih mest v posamezni občini.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali kako drugače) prihaja na delo nekaj več kot 122.100 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine 20.400 delovno aktivnih Ljubljančanov. Skupni tokovi delovnih migracij za občino Ljubljana so tako znašali nekaj več kot 142.500 delovno aktivnih oseb; sledile so občine Maribor (skoraj 41.900), Celje (skoraj 25.800) in Kranj (nekaj več kot 24.500).

Osrednjeslovenska statistična regija je edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj pogoste kot delovne migracije med občinami, saj zavzemajo statistične regije večje teritorialno območje.
Ob koncu leta 2017 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 160.300 ali 19,2 % delovno aktivnega prebivalstva. Glede na prejšnje leto se je delež medregijskih delovnih migrantov povečal za 4 desetinke odstotne točke. Osrednjeslovenska statistična regija je bila v letu 2017 edina s presežkom delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 28 %. Na zadnje mesto se je uvrstila zasavska statistična regija, ki je imela skoraj 40 % manj delovnih mest, kot je imela delovno aktivnih prebivalcev.
Primerjava po spolu pokaže,  da so tudi med regijskimi delovnimi migranti prevladovali moški,  in sicer jih je bilo skoraj 60 %.

Delovne migracije med kohezijskimi regijami

Še manj pogoste so delovne migracije med kohezijskima regijama; v letu 2017 je bilo takih delovnih migrantov nekaj več kot 82.400 ali 9,9 % delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 12,1 % več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.
Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je močnejši v smeri vzhod–zahod; saj prihaja na delo v zahodno Slovenijo skoraj 62.000 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije; v nasprotni smeri (iz zahodne v vzhodno Slovenijo) pa približno 15.300 delovno aktivnih oseb.

Kako zanimiva je Slovenija za tujce dnevne migrante iz sosednjih držav?

Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča. Podatki za leto 2017 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3.100 tujcev dnevnih migrantov, od tega je bilo kar 80,8 % moških. Glede na prejšnje leto se je število tujcev dnevnih delovnih migrantov povečalo za dobro desetino. Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 1.600; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot 1.000,  iz Madžarske pa okoli 400. Slovenija je še najmanj zanimiva za Avstrijce, saj je lani dnevno prihajalo k nam na delo le 78 prebivalcev te sosednje države.

 

Interaktivna karta: Indeks delovne migracije, občine, Slovenija, 2017

 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

VIR: SURS, STAGE
METODOLOŠKO OPOZORILO
Termin »delovna mesta« pomeni v tem raziskovanju število delovno aktivnih oseb glede na kraj dela, in ne dejanskega števila delovnih mest v določeni teritorialni enoti.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.