Vse dajalce podatkov prosimo, da sodelujete v naših raziskovanjih. Le z vašo pomočjo lahko prikažemo vpliv spreminjajočih se razmer na naše gospodarstvo in družbo. Hvala vam. Več informacij

Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, priložnostni modul, 2. četrtletje 2017

Največja težava samozaposlenih je bil izpad prihodka v primeru bolezni

Število samozaposlenih se v zadnjem obdobju ponovno nekoliko povečuje. Podatke o njihovih značilnostih smo zbirali v 2. četrtletju 2017. Med 114.000 samozaposlenimi jih večina ni nikogar zaposlovala, več kot pol jih je bilo zelo zadovoljnih s svojim delom, petina pa bi se raje zaposlila.

  • 29.3.2018
  • |
  • končni podatki

V drugem četrtletju 2017 smo vprašalniku raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo dodali nekaj vprašanj, t. i. priložnostni modul, s katerimi smo skušali pridobiti poglobljene podatke o samozaposlenih in njihovem položaju na trgu dela. Ti podatki so mednarodno primerljivi, saj se je priložnostni modul Samozaposleni sočasno izvajal v vseh državah članicah EU.

Med 955.000 delovno aktivnimi 12 % samozaposlenih
V 2. četrtletju 2017 je bilo 114.000 oseb samozaposlenih (67 % moških in 33 % žensk). 94.000 samozaposlenih (82 %) je delalo v lastnem podjetju, ali so bili samostojni podjetniki, ali so delali v svobodnem poklicu, preostalih 20.000 (18 %) samozaposlenih pa so bili kmetje. Okoli dve tretjini samozaposlenih (76.000 ali 67 %) nista nikogar zaposlovali; več kot polovica teh ni nikogar zaposlovala zato, ker ni bilo dovolj dela. Večina samozaposlenih (98.000 ali 86 %) pa v prihodnjih 12 mesecih ni nameravala niti zaposlovati novih delavcev niti za delo najeti podizvajalcev.

  • Največ samozaposlenih se je samozaposlilo zaradi primerne priložnosti (30,7 %), 25,5 % jih je nasledilo družinsko podjetje, 13,3 % pa, ker niso našli zaposlitve.
  • 50,3 % samozaposlenih je bilo zelo zadovoljnih s trenutnim delom. Med zaposlenimi je bilo takih 51,8 %.
  • 86,6 % samozaposlenih je imelo avtonomijo pri delu, saj so lahko vplivali tako na vsebino kot na razporeditev delovnih nalog. Med zaposlenimi je bilo takih 36,3 %.
  • Od zaposlenih bi jih bilo 6,4 % (54.000) raje samozaposlenih, vendar je več kot tretjino teh (37,7 % oz. 20,000) od tega odvračala finančna negotovost dela v samozaposlitvi.
  • Od samozaposlenih bi se jih 19,7 % (22.000) raje zaposlilo. 

Glavna težava je izpad prihodka v primeru bolezni
Največ samozaposlenih, 19,4 %, je kot največjo težavo pri delu v samozaposlitvi navedlo izpad prihodka v primeru bolezni, druga najpogostejša težava je bil premajhen vpliv na določanje cene oz. vrednosti svojega dela (za 14,9 % samozaposlenih), tretja pa neplačevanje strank oz. plačevanje z zamudo (za 13,8 % samozaposlenih). 28,1 % samozaposlenih pri delu v samozaposlitvi v 2. četrtletju 2017 ni imelo težav.

Samozaposleni na trgu dela
Število samozaposlenih se je v zadnjih četrtletjih ponovno začelo nekoliko višati. Po zadnjih podatkih, tj. za 4. četrtletje 2017, jih je bilo 116.000, za 8.000 več kot pred enim letom. V letu 2016 jih je bilo na letni ravni 108.000, v preteklih desetih letih pa jih je bilo največ leta 2010 (119.000), najmanj pa leta 2008 (99.000). Po podatkih iz poročila Zavoda za zaposlovanje o izvajanju ukrepa spodbujanja samozaposlovanja v obdobju 2007–2013 je bilo največ prejemnikov subvencije za samozaposlitev prav v letu 2010.

Za pregled položaja samozaposlenih na trgu dela so zanimivi predvsem ekonomsko odvisni samozaposleni. Njihov delež v zadnjem obdobju narašča. V raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo zbiramo podatke o tem, ali samozaposleni, ki nikogar ne zaposlujejo, delajo večinoma za eno stranko in v prostorih te stranke, od leta 2012. Ekonomsko odvisne samozaposlene tako največkrat opredelimo kot samozaposlene, ki nikogar ne zaposlujejo in delajo večinoma za eno stranko. Po navedeni opredelitvi je bilo v letu 2012 ekonomsko odvisnih 7,9 % samozaposlenih (9.000 samozaposlenih), v letu 2016 pa jih je bilo 12,7 % (14.000 samozaposlenih). Med ženskami je bil delež ekonomsko odvisnih samozaposlenih v celotnem obdobju 2012–2016 višji kot med moškimi. V letu 2016 je bilo ekonomsko odvisnih 14,9 % (5.000) samozaposlenih žensk in 11,8 % (9.000) samozaposlenih moških.

Ekonomsko odvisne samozaposlene smo v priložnostnem modulu v 2. četrtletju 2017 skušali opredeliti z (na evropski ravni poenotenimi) vprašanji o številu strank v zadnjem letu in z vprašanji o njihovem vplivu na določanje svojega delovnega časa. Ekonomsko odvisni samozaposleni so tisti samozaposleni, ki so brez zaposlenih, ki delajo zgolj za eno stranko ali ki večino svojega prihodka (vsaj 75 %) zaslužijo z delom za eno stranko in ki svojega delovnega časa ne morejo določati sami. Takih samozaposlenih je bilo v 2. četrtletju 2017 približno 6.000 ali 5 %.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.