Mednarodni dan sreče

V Sloveniji se počuti srečne ves čas ali večino časa več ljudi kot v povprečju v EU-28

Zdravi so veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti z zdravstvenimi težavami, višje- in visokošolsko izobraženi bolj od manj izobraženih, dijaki, študenti bolj od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik.

  • 14.3.2018
  • |
  • brez statusa

20. marec je za mednarodni dan sreče razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 12. julija leta 2012, tako da ga letos zaznamujemo že šestič. SURS objavlja ob tej priložnosti nekaj zanimivih podatkov, ki se tičejo sreče in zadovoljstva z življenjem.

Kaj vpliva na občutek sreče?

Ali se oseba počuti srečna ali ne, je odvisno od veliko dejavnikov. Marsikaj se sicer da pojasniti z ekonomskim stanjem v državi, ne pa vsega. Pogojev za občutek sreče namreč ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela ipd.

Deleži oseb, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih 4 tednih (pred anketiranjem) ves čas ali večino časa počutile srečne, so se med državami precej razlikovali. V Sloveniji je bil delež takih oseb nekoliko večji od povprečja držav članic EU-28. V Latviji in Grčiji je bilo takih oseb, ki so se počutile srečne, najmanj (nekaj več kot 30 %), na Islandiji in na Nizozemskem pa največ (več kot 80 % v vsaki).  

 

Potrošniki tako optimistični kot v zadnjem času še nismo bili

SURS meri subjektivno zadovoljstvo potrošnikov z nekaterimi finančnimi kazalniki v mesečnem statističnem raziskovanju Mnenje potrošnikov. Po zadnjih podatkih so prebivalci Slovenije v zadnjem času precej bolj zadovoljni kot v preteklosti, kajti kazalnik zaupanja potrošnikov je januarja 2018 dosegel rekordno visoko vrednost, in sicer vrednost 2; dolgoletno povprečje od leta 2005 naprej je bilo namreč –20 (vrednost kazalnika pa je lahko od –100 do 100).

Sreča in zadovoljstvo

Sreča in zadovoljstvo z življenjem sta zelo povezana. Zadovoljstvo z življenjem je močno odvisno od posameznikovih preferenc, tj. od tega, čemu kdo daje prednost, in od njegovih pričakovanj.

Kazalnik zadovoljstvo z življenjem je večdimenzionalni koncept. Na SURS ga merimo od leta 2012. Vrednosti kazalnika zadovoljstvo se glede na spol skoraj ne razlikujejo, so pa zelo odvisne predvsem od zdravja, finančne situacije posameznika, položaja na trgu dela, izobrazbe ipd. Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb.

Zadovoljstvo oseb z življenjem se, kot kažejo podatki, v povprečju z leti spreminja le malenkostno.
Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem na ravni EU-28, ki so na voljo, so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU-28, in sicer 7,0. Z najnižjo povprečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8,0).

Kaj je sreča?

Srečo lahko definiramo na več načinov. Ena najsplošnejših (filozofskih) definicij je, da je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja za pojem sreča več pomenov; najbližji pojmovanju sreče, kakršno odražajo tu prikazani podatki, se zdita naslednji razlagi: 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja in 2. naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa. V tej objavi smo se ustavili predvsem pri sreči v prvem pomenu te besede; pri drugem pomenu gre običajno za kakšen kratkotrajen pozitiven dogodek (npr. zadetek na lotu), in ni nujno, da gre za dolgotrajno srečo. Prav to lahko razberemo tudi iz prikazanih podatkov. Prebivalci držav, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih (in obrnjeno).
Slovenija se je glede na delež srečnih oseb v 2013 uvrstila na 12. mesto, glede na povprečne ocene zadovoljstva s finančnim stanjem v gospodinjstvih pa na 18. mesto.

Ob praznikih in posebnih dogodkih si skoraj vedno zaželimo med drugim tudi srečo in zadovoljstvo. Podatki kažejo, da ljudje srečo razumemo različno glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na naše življenje in na naš občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne moremo vplivati.

Več podatkov o kakovosti življenja in blaginji Evropejcev je na voljo na SURS-ovi spletni strani.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti