Mednarodni dan žensk
8. marec – mednarodni dan žensk
V Sloveniji se rodi manj žensk kot moških, kljub temu jih je v celotni populaciji več kot moških. Na splošno so z življenjem zadovoljnejše kot moški.
8. marca praznujemo mednarodni dan žensk vse od začetka 20. stoletja. Na ta dan se spomnimo na borbo žensk za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakost z moškimi. Mejnik na naših tleh je bil konec druge svetovne vojne; takrat je bila namreč v nekdanji Jugoslaviji uzakonjena splošna volilna pravica. Ta pravica ni samoumevna; v Švici je bila na primer volilna pravica za ženske uzakonjena šele na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Kaj o moških in ženskah pravi statistika?
Na Statističnem uradu zbiramo vrsto podatkov, ki opozarjajo na razlike oz. podobnosti med spoloma. Večina jih je s področja demografskih in socialnih statistik. Ob dnevu žena smo pripravili nekaj osnovnih podatkov in kazalnikov, ki govorijo o položaju obeh spolov v družbi.
Deklic se rodi manj kot dečkov
V večini držav se rodi več dečkov kot deklic in tako je tudi v Sloveniji. V letu 2016 se je v Sloveniji rodilo 10.366 dečkov in 9.979 deklic. Razmerje v številu moških in žensk se je obrnilo v korist žensk med 55-letniki. Ženske namreč v povprečju živijo dlje kot moški. To kažejo tudi podatki iz leta 2016; povprečna starost umrlih moških je bila v tem letu 73, povprečna starost umrlih žensk pa 81 let. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se v državah članicah EU za oba spola viša, vendar je za dečke krajše kot za deklice. Dečki, rojeni v 2016 v Sloveniji, lahko pričakujejo 78, prav takrat in tam rojene deklice pa 84 let življenja.
Ženske kljub različnim težavam v povprečju zadovoljnejše od moških
V letu 2016 je bilo v Sloveniji 817.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 370.000 ali 45 % žensk. 275.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je imelo terciarno izobrazbo, od tega 59 % žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2.146 EUR bruto, kar je bilo 450 EUR manj, kot so prejeli moški z enako izobrazbo. Kljub temu so razlike med dohodki moških in žensk v Sloveniji že vrsto let med najmanjšimi v EU-28. V letu 2016 je bil dohodek enakomerneje razporejen samo na Slovaškem, najbolj neenakomerno razporejen pa je bil v Bolgariji.
Revščina grozi v Sloveniji več ženskam kot moškim. Stopnja tveganja revščine je bila med ženskami v letu 2016 15,2-odstotna, med moškimi pa 12,5-odstotna. Razmeroma veliko razliko med spoloma ustvarja predvsem stopnja tveganja revščine med starejšimi ženskami. Med ženskami, starimi 65 ali več let, je bila stopnja tveganja revščine 22,5-odstotna, med starejšimi od 74 let pa celo 26,6-odstotna.
Kljub različnim težavam in oviram so ženske v Sloveniji na splošno zadovoljnejše z življenjem kot moški. Ko so ženske v Sloveniji, stare vsaj 16 let, ocenjevale v letu 2013 svoje zadovoljstvo z življenjem z ocenami od 0 do 10, so ga ocenile povprečno z oceno 7,0, kar nas je med članicami EU-28 uvrstilo na 14. mesto. Moški v Sloveniji so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili v povprečju z nekoliko nižjo oceno, s 6,9, s čimer smo se med državami članicami EU uvrstili na 16. mesto.
Kako merimo razlikovanje med spoloma?
Razlikovanje med moškimi in ženskami meri med drugim Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), ki je razvil t. i. indeks enakost spolov. Od leta 2005 meri razlikovanje med spoloma na šestih področjih (ta so delo, denar, znanje, čas, oblast, zdravje) ter na dveh satelitskih področjih (ti pa sta nasilje nad ženskami in prekrivajoče se neenakosti).
Slovenija je po teh področjih v letu 2015 dosegla 68,4 točke od stotih možnih in se je s tem podatkom med državami članicami EU uvrstila na 10. mesto. Na prvem mestu je bila Švedska (82,6 točke), druga je bila Danska (76,8), tretja Finska (73,0), na repu lestvice pa sta bili Grčija (50,0) in Madžarska (50,8). Povprečje za vse države članice EU je znašalo 66,2 točke. Slovenija se je na petih področjih (delo, denar, čas, oblast, zdravje) uvrstila nad evropsko povprečje, na področju znanja pa pod to povprečje. Najpomembnejši razlog je bil ta, da je bil v študij s področja izobraževalnih ved, umetnosti in humanistike, zdravstva ter socialnega dela vključen večji delež žensk kot moških kot v večini drugih držav EU-28.
Več: Avtorske pravice.
