Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

8. februar, Prešernov dan, se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, tudi dela prost dan pa je od leta 1991.

Kulturna bera v 2016

Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji v letu 2016 so taki:

1441 slovenskih založnikov (upoštevani so tudi samozaložniki) je izdalo 5.319 naslovov knjig in brošur, od tega 1808 ali 34 % naslovov leposlovja (995 naslovov izvirnih slovenskih del, 813 naslovov pa prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov (vir: NUK). 




Izhajalo je 1.764 tiskanih serijskih publikacij in 839 elektronskih serijskih publikacij (vir: NUK). 




Kulturni domovi, gledališča, operi in drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 24.000 prireditev, od tega jih je bilo skoraj 52 % v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Vse prireditve skupaj si je ogledalo več kot 4 milijone gledalcev. Glede na zvrst je bilo največ prireditev s filmskimi in videoprojekcijami, sledila so dramska in druga gledališka dela. 


Filmski delavci so ustvarili 22 celovečernih filmov (14 igranih in 8 dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 57 kinematografov, filmske predstave si je tam ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev; od tega si je tuje filme ogledalo približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa več kot 239.000 gledalcev (vir: SFC). 

V muzejih in galerijah so pripravili 1.960 razstav, te so privabile okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Poleg razstav so te ustanove ponudile obiskovalcem še več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov), ki se jih je udeležilo 872.000 oseb, od tega je bilo več kot pol otrok in mladine. 

V splošnih knjižnicah (te so organizirane v mrežo 271 izposojevališč in 13 bibliobusov) je bilo vpisanih 469.970 članov, ki so si izposodili 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so zabeležili 10,1 milijona obiskov, kar pomeni, da je te knjižnice vsak dan obiskalo povprečno 27.700 članov (vir: NUK).

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine. Zato gornjo sliko dopolnjujemo še z najnovejšimi podatki iz registrov kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo:

Konec decembra 2017 je bilo v register nesnovne kulturne dediščine (sem spadajo prakse, predstavitve, znanja, veščine itd.) vpisanih 61 enot: po 39 % enot te dediščine so gospodarska znanja in veščine ter v enakem deležu šege in navade. Dve izmed teh enot sta vpisani tudi v reprezentativni Unescov seznam. To sta Škofjeloški pasijon, ena od sedmih uprizoritev in predstavitev v omenjenem registru, in Obhod kurentov, ena od naših 24 šeg in navad. Skupno število enot v tem registru se je v letu 2017 glede na leto 2016 povečalo za 5 enot (vir: Register kulturne dediščine, 31. 12. 2017). 

V register nepremične kulturne dediščine je bilo konec decembra 2017 vpisanih 30.094 enot, 144 več kot leto prej. To so večinoma stavbe (53 %), sledijo spominski objekti in kraji (26 %), arheološka najdišča (12 %) itd. Med vsemi enotami je 324 enot ali 1,1 % spomenikov državnega pomena: 143 je stavb, 65 spominskih objektov in krajev, 33 parkov in vrtov, 31 arheoloških najdišč itd. (vir: Register kulturne dediščine, 31. 12. 2017)  

Koliko denarja namenimo za kulturo? 

Delež izdatkov sektorja država za kulturo (tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ipd., storitve radia, televizije in založništva) med vsemi izdatki je od leta 2008 najprej znašal po 2,7 % (2008–2010), nato pa se je zmanjševal in v letih 2015 in 2016 je znašal 2,2 %. V letu 2016 je država v celoti namenila kulturi 392,5 milijona EUR, 22 milijonov manj kot v letu 2015; struktura izdatkov še pokaže, da so se v letu 2016 najbolj zmanjšali izdatki za investicije (za skoraj 37 milijonov evrov), medtem ko so se sredstva za zaposlene povečala za 12,4 milijona evrov (na 183,1 milijona EUR).
Od leta 2010 je država namenila za končno potrošnjo za kulturo letno najprej po 0,8 % BDP, v obdobju 2014– 2016 pa po 0,7 % BDP. Če te vrednosti preračunamo glede na število prebivalcev in dodamo še druge podatke, dobimo naslednjo sliko:

Država je torej v 2016 namenila za končno potrošnjo za kulturo 135 evrov na prebivalca (4 evre več kot v 2015). Obenem so zasebni izdatki za kulturo, torej izdatki gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), znašali 172 evrov na prebivalca (11 evrov več kot v 2015); NPISG so v navedenih letih k tem zneskom prispevale le od 2 do 4 evre.
Kultura ni le strošek: delež dodane vrednosti kulture v BDP je v obdobju 2010–2013 znašal 1,2 %, v zadnjih treh letih pa po 1,1 % BDP. V tem podatku je upoštevana le kultura v ožjem smislu (tj.  dejavnosti 58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti in 91 Knjižnice, arhivi, muzeji po SKD); njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. ni vračunan.