Življenjski pogoji, Slovenija, 2017

Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem višja

Zadovoljstvo s svojim življenjem je v 2017 z ocenami od 7 do 10  ocenilo 72 % oseb ali za 4 odstotne točke več kot pred letom dni. Glede na leto 2016 se je zvišala tudi povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem, in sicer za 0,1 vrednosti ocene: s 7,1 na 7,2 (na lestvici od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen).

Manj materialno prikrajšanih oseb

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v letu 2017 4,5-odstotna ali glede na prejšnje leto za 0,9 odstotne točke nižja. To pomeni, da je približno 90.000 oseb živelo v gospodinjstvih, ki so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od naslednjih devetih elementov, ki vplivajo na izračun materialne prikrajšanosti: 1) redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov, 2) primerno ogrevano stanovanje, 3) poravnava nepričakovanih izdatkov v višini 600 EUR, 4) mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, 5) enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, 6) osebni avtomobil, 7) pralni stroj, 8) barvni televizor, 9) telefon.

Stanovanjski stroški veliko breme za več gospodinjstev, finančne obveznosti poravnavalo z zamudo manj gospodinjstev

Stanovanjski stroški (ti vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil) so bili v 2017 za 35 % gospodinjstev veliko breme, kar je za 3 odstotne točke več, kot jih je bilo v 2016. Plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme za 12 % gospodinjstev, to je za 3 odstotne točke manj, kot je bilo takih gospodinjstev leto prej.

Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarno posojilo, druga posojila ali nakupe na obroke  je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2017 zaradi finančne stiske vsaj enkrat poravnalo z zamudo 14 % gospodinjstev; to je za 2 odstotni točki manj, kot jih je bilo v letu 2016, in za 6 odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bilo takih gospodinjstev največ.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2017 plačalo z zamudo 18 % najemnikov stanovanj, kar je bil enak delež kot v letu 2016.

Posojila, ki niso bila namenjena za nakup stanovanja oz. za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, temveč so bila najeta pri banki npr. za nakup avtomobila, počitnic, pohištva ipd., je v letu 2017 odplačevalo 25 % gospodinjstev. Gospodinjstev, ki so odplačevala nakupe na obroke, npr. nakupe gospodinjskih naprav, pohištva, kurilnega olja ipd., je bilo 18 %. Med gospodinjstvi, ki so imela posojila, in tistimi, ki so imela nakupe na obroke, je bilo takih, ki so zamujala s plačili enak delež, in sicer 5 %, kar je za 3 odstotne točke manj kot v 2016. Med vsemi gospodinjstvi v Sloveniji pa je z odplačili posojil oziroma obrokov zamujal po 1 % gospodinjstev.

Gospodinjstva lažje preživijo s svojimi prihodki

Odstotek gospodinjstev, ki so s svojimi prihodki v 2017 preživela mesec brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je glede na 2016 povečal za 2 odstotni točki, glede na 2015 pa za 4 odstotne točke. Delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi prihodki težko oz. zelo težko prebila skozi mesec, pa se je zmanjšal, in sicer glede na leto 2016 za 4 odstotne točke, glede na leto 2015 pa za 6 odstotnih točk: z 31 % (v 2015) na 25 % (v 2017). Največ gospodinjstev (35 %) je – tako kot v prejšnjih letih – izjavilo, da s svojimi prihodki preživijo mesec z manjšimi težavami.

Dobrine in plačljive aktivnosti so finančno približno enako dostopne

Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, se je v letu 2017 redno udeleževala več kot polovica oseb (52 %), starih 16 ali več let,  to je toliko kot v letu 2016. Tudi delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, je ostal enak (16 %). 

Delež oseb, ki so se družile s sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oz. večerji vsaj enkrat na mesec, je bil približno enak kot leto pred tem (2017: 91 %; 2016: 90 %). Takih, ki si tega niso mogli privoščiti (bilo jih je 4 %), je bilo za 1 odstotno točko manj kot v letu 2016.

Nova oblačila, ki prej niso bila nošena, si je v letu 2017 privoščilo za 1 odstotno točko manj oseb kot v letu prej (93 %). Delež tistih, ki si novih oblačil niso mogli privoščiti (6 %), se je povečal za 1 odstotno točko.

Splošno zdravstveno stanje ocenjeno kot zelo dobro za petino odraslih oseb in za skoraj dve tretjini otrok

Svoje splošno zdravstveno stanje je v 2017 ocenilo kot zelo dobro ali dobro 65 % oseb, starih 16 ali več let; 44 % dobro, 21 % zelo dobro. Od otrok, starih do 16 let, pa je bilo po mnenju staršev oz. skrbnikov zelo dobrega ali dobrega zdravja 94 % otrok; 64 % otrok zelo dobrega zdravja, 30 % otrok pa dobrega zdravja. Kot slabo ali zelo slabo je svoje zdravje ocenilo 10 % odraslih oseb; med otroki pa naj bi to veljalo po mnenju odraslih za 1 % otrok.

Pogostost uživanja sadja v običajnem tednu približno enaka kot pogostost uživanja zelenjave

Sadje ali sveže stisnjene sadne sokove je v običajnem tednu v letu 2017 enkrat ali večkrat na dan uživalo 69 % oseb, starih 16 ali več let, zelenjavo, solato ali sveže stisnjene zelenjavne sokove pa 71 % oseb. Vsaj enkrat na teden je sadje uživalo 28 % oseb, zelenjavo pa 27 % oseb. Sadja niso uživali ali so ga uživali manj kot enkrat v običajnem tednu 3 % oseb, zelenjavo pa 2 % oseb.