Prodaja v decembru

Decembrska nakupovalna mrzlica

Veseli december, čas praznovanja, prazničnih nakupov, okraševanja in druženja. Za mnoge najljubše obdobje v letu, a hkrati tudi eno najdražjih.  

  • 30.11.2017
  • |
  • brez statusa
December zaznamuje poleg prazničnega vzdušja tudi nakupovalna mrzlica. V decembru namreč zapravimo v trgovinah več kot v kateremkoli drugem mesecu. V decembru 2016 je bila  prodaja v trgovini na drobno za 17,3 % višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu. Hkrati pa decembrska prodaja v trgovini na drobno od leta 2012 vztrajno narašča. V decembru 2016 je bila glede na december 2015 višja za 3,7 %, glede na december 2012 pa za 5,8 %.

Kaj najraje kupujemo v prazničnem času?


V tem času se najbolj poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, čedalje raje kupujemo kozmetiko in celo pohištvo, medtem ko prodaja knjig in časopisov v zadnjih letih upada. V decembru 2016 je bila vrednost prodaje v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami za 47,2 % višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki je bila višja za 23,0 %, v trgovinah z oblačili in obutvijo za 20,3 % in v trgovinah z živili za 18,0 %. 



Za neživila zapravimo v decembru glede na letno povprečje precej manj, kot zapravijo v drugih državah članicah EU 

Kljub znatno višji prednovoletni porabi v decembru glede na povprečje celotnega leta še vedno zapravimo v Sloveniji v decembru manj, kot zapravijo v drugih evropskih državah. Pri nas se je prodaja neživil v decembru 2016 glede na povprečje celotnega leta povečala za 16,6 %. Manj od nas so za neživila zapravili le na Hrvaškem in Luksemburgu, najbolj pa se je prodaja neživil zvišala na Cipru (za 42,1 %). Nekoliko več smo glede na povprečno mesečno prodajo v Sloveniji v decembru 2016 v primerjavi s preostalimi evropskimi državami zapravili za živila, in sicer za 18 %, in se s tem uvrstili 9 mest za vodilnimi Francozi (ti so zapravili za živila v decembru glede na povprečje leta za 25,4 % več). Hkrati smo bili poleg Luksemburga in Španije edina država, v kateri se je prodaja živil v decembru glede na povprečno prodajo celotnega leta povečala bolj kot prodaja neživil.   

S čim ustvarjamo praznično vzdušje?


V prazničnem času se nam zdi zelo pomembno obdarovanje najbližjih in ustvarjanje prazničnega vzdušja z okraševanjem. Vse to se odraža tudi v povečanem uvozu izdelkov, primernih za darila, in prazničnih izdelkov v mesecih pred decembrom.



December je čas za druženje ob hrani in pijači

V prazničnih dnevih pred novim letom se povečajo naši izdatki tudi zaradi obiskov v gostinskih obratih; toliko kot v decembru ne zapravimo tam v nobenem drugem mesecu. V decembru 2016 smo za hrano in pijačo v gostinskih obratih zapravili za 13,4 % več kot povprečno v celotnem letu, hkrati pa tudi več kot v decembru v preteklih letih, in sicer glede na december 2015 za 13,9 %, glede na december 2009 pa kar za 28,2 % več.

Gneča v praznično okrašenih mestnih središčih

V decembru se poveča tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. Še posebno privlačna je v tem času Ljubljana. Od decembra 2009 do decembra 2016 se je število prihodov domačih turistov v prestolnici več kot podvojilo (za 142,5 % več). 



In kako si povečano zapravljanje v prednovoletnem času lahko privoščimo?

Nekaterim so v decembru pri prazničnem zapravljanju »v pomoč« višje plače za november, ki so višje zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic), izplačanih s plačo v decembru. Povprečno izredno izplačilo za november 2016 je znašalo 595,15 EUR bruto, in je bilo za 6,8 % nižje kot za november 2015 in za 15,0 % nižje kot za november 2014. Božičnico ali 13. plačo je v obliki izrednega izplačila za november 2016 prejelo 18,3 % vseh zaposlenih, kar je za 8,8 % manj kot za november 2015 in za 23,6 % več kot za november 2014. Povprečno najvišje izredno izplačilo so prejeli zaposleni v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (1.106,29 EUR bruto). Delež zaposlenih, ki so prejeli izredno izplačilo, je bil najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (43,5 %).

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.